MEHIKA 2026: Gordo Banks in simpatična laguna (9. dan)

Andreja's WORLD 2 uri nazaj Oddaj komentar

Še zadnji dan sva preživela v mestu San Jose del Cabo. Jaz sem imela še dva potopa in sicer na slavnem potapljaškem mestu Gordo Banks, kjer se običajno potapljači srečajo z večjim številom kladvenic (angl. Hammerhead Shark). Žal smo mi imeli oba potopa zelo nesrečna in nismo videli praktično čisto nič. Dolg nos za zaključek mojih potopov. Popoldne sva se sprehodila po lepi in umirjeni mestni laguni, kjer kar mrgoli lepih ptičev in rac. Potem pa sva se še sprehodila po plaži in nazaj do najine nastanitve. Čas je bil za pakiranje, saj jutri zapuščava mesto in nadaljujeva najino pot proti severo-zahodu polotoka.

POTAPLJANJE – SLAVNI GORDO BANKS

Pred mano sta bila še zadnja dva potopa na tem potovanju. Za konec je bilo na sporedu slavno potapljaško mesto “Gordo Banks”, ki se nahaja na odprtem morju. Takšni potopi so načeloma težji, ker ni koralnega grebena ali dna morja, da bi imel karkoli za orientacijo za globino. Kar hitro se lahko zgodi neizkušenim potapljačem, da gre ali pregloboko ali pa se nekontrolirano dviga/spušča, kar je seveda pri potapljanju smrtno nevarno. Tudi potop je globok in sicer na 30 metrih, tako da je že pomembno tudi počasno dviganje in čas, ki ga še lahko preživiš na določeni globini. Zato smo morali narediti včeraj najprej z isto potapljaško ekipo dva normalna potopa, danes pa smo bili primerni za ta potop. Na čolnu je bilo zelo valovito, ker je bilo vetrovno. Vozili smo se uro in pol na odprto morje, potem pa skočili v vodo. Hitro smo se spustili na globino 30 metrov, nato pa čakali na velike kladvenice. To potapljaško mesto je namreč znano po kladvenicah, ki pridejo iz globin na površje in to v velikem številu. Šmrc, šmrc… ni jih bilo. Niti ene same kladvenice in praktično niti ene druge ribe. In enako je bilo na drugem potopu. Samo 10 odtenkov modre. To je to. No, tu in tam se je mimo pripeljala kakšna povsem prozorna morska žival. Prozorne morske živali so evolucijsko prilagojene na življenje v odprtih vodah, kjer jim steklasto telo služi kot kamuflaža pred plenilci. Med najbolj znanimi so razne vrste meduz, rebrače, prosojni plaščarji (salpe), nekatere vrste mladic rib ter globokomorska riba Macropinna microstoma, ki ima popolnoma prozorno glavo. Bile so kar velike in meni tudi zanimive, ker jih še sicer nisem videla, a vseeno to ni bil namen potopa, tako da smo vsi imeli tisti dan res dolg nos. Naša skupina je sicer na koncu potopa, ko smo že zunaj čakali v vodi na čoln, videla celo kita grbavca na površju. Nisem ga videla pod vodo, videla pa sem kakšnih 30 metrov stran plavut.

LAGUNA – ESTUARY TRAILHEAD

Po potapljanju je vedno isti program. Ogrevanje telesa in zasluženo kosilo. Vrnila sva se v isto restavracijo, a tokrat sva do tja šla kar peš od najinega apartmaja. Isti program kot že nekaj dni zapored tudi na krožniku.

Po kosilu sva se sprehodila do mestne lagune. To je kraj, kjer se reka izliva v morje, saj kadar dežuje priteče velika količina dežja iz bližnjih hribov potem v morje. Zdaj je suša, a je bila kljub temu laguna zelo zelena, barvita in polna živali. Turista ni bilo nikjer nobenega, tako da sva prav lepo uživala v naravnem okolju, kjer sva midva bolj domača.

DOLGA PEŠČENA PLAŽA Z RESORTI

S sprehodom sva nadaljevala po dolgi peščeni plaži, na kateri so ogromni hotelski kompleksi. Plaža je tipično južno-ameriška, široka, dolga, mivka povprečna, precej vetrovna in morje z zelo visokimi valovi. Zagotovo neprimerno za kopanje in kakršnokoli aktivnost.