UGANDA: Dolga pot v Mbale (11. dan)

Andreja's WORLD 17.02.2015 Oddaj komentar

Ker sva včeraj sprejela odločitev, da ne greva na sever do nacionalnega parka Kidepo, imava do konca malce več časa in lahko umiriva potovalni tempo. Plana za danes ni bilo, ker nisva niti približno vedela, kakšno cesto lahko pričakujeva na poti in kakšna bo potovalna hitrost. Namen je bil priti čim dlje na jugo-vzhod države.

Iz hotela sva se odpravila resnično zgodaj. Ker sva bivala sredi tradicionalne vasi z bandami, je bila vas še zaspana. Redki domačini so že opravljali jutranja opravila. Na poti naju je pričakala lepa in za spremembo ne luknjasta cesta, kar je pomenilo, da sva se res presenetljivo hitro premikala.

Vso pot so bile ob cesti manjše vasice s tradicionalnimi bandami. Bande so bile različnih velikosti, oblik in nekatere celo poslikane. Vasice so bile res zgledno urejene in pospravljene.

Na poti sva videla tudi veliko število šol in množice otrok. Ob cesti in na šolskih dvoriščih množice šoloobveznih otrok, ki nosijo uniforme različnih barv. Tako so bile vasi polne vijoličnih, modrih, zelenih barv…

Po treh urah vožnje sva že prispela v Liro. Odločiva se, da peljeva naprej v Soroti, ker imava več kot dovolj časa. Lira ni nič posebnega, le ustavila sva se na ulici in kupila nekaj za pod zob.

V Liri sva naredila hiter postanek za malico.

Nepričakovano je bila tudi cesta od Lire v Soroti fantastična – asfaltirana in brez lukenj. Navdušena nad cesto po tolikem času, sva si rekla: »Opa, to je tudi Uganda.« Kar nisva mogla verjeti, da ima Uganda ceste na zahodnem delu tako urejene. Pričakovala sva ravno obratno – da bo mnogo bolj urejen zahodni del države, ker se tam zadržuje največji del turistov. Očitno tukaj poteka mednarodni tranzit in so zato ceste bolj urejene. Ceste so prevzeli kitajski graditelji in so zgrajene res kakovostno.

Celotna cestna infrastruktura naju je v tem delu Ugande povsem navdušila.

Resnično sva presenečena, saj že po naslednjih dveh urah vožnje prispeva v Soroti. Včeraj sva se pogovarjala in sva si rekla, če prideva v Soroti pred temo, bo super. Ker sva bila res zgodnja, sva še nadaljevala v Mbale.

Mbale je še vedno majhno, a precej živahno mesto.

Da bi prišla v enem dnevu iz Pakwacha v Mbale so bile včeraj le sanje, a so se uresničile. Prišla sva celo dovolj zgodaj, da sva v miru poiskala hotel in si privoščila tradicionalno jed – ribo tilapia.