UGANDA: Slapovi Sipi (12. dan)

Andreja's WORLD 18.02.2015 Oddaj komentar

Končno, končno pošten spanec v odlični postelji brez kakršnihkoli težav. Sva kot nova in pripravljena na nove dogodivščine. Odpeljeva se proti mestu in nato v hribe proti vasici Sipi na ogled slapov in naprej v vas Kapchorwa, ki je znana po velikih nasadih posebnega kavovca.

Vas Sipi leži na obrobju nacionalnega parka gore Elgon.

Do vasi Sipi sva iz Mbale potrebovala dobro uro vožnje. Cesta pelje skozi majhne vasice po precej dobri asfaltirani cesti. Vijugava in se vzpenjava visoko na hrib, ki je že del nacionalnega parka gore Elgon. Gora Elgon je druga najvišja gora v Ugandi in je visoka kar 4.321 metrov. Leži na meji z Kenijo in na goro so možni tudi organizirani trekingi, ki pa na žalost še niso tako priljubljeni kot vzpon na sloviti Kilimanjaro.

Slapovi Sipi se stekajo iz gore Elgon, ki je visoka kar 4.321 metrov.

Že včeraj sva se odločila, da parkirava pri Sipi Falls Resortu, tam najameva vodiča za ogled slapov. Ogled slapov vsi priporočajo z lokalnim vodičem, ker tako podpirate lokalno skupnost. Dobila sva študenta, ki si služi denar za študij v omenjenem resortu in hkrati opravlja delo vodiča. Dogovorimo se za ogled dveh slapov, saj je tretji preveč oddaljen. Za povrh je še vroče kot v peklu.

Prekrasen ptič – great blue turaco. Barva kril s spodnje strani je živo rdeče barve.

Najprej se odpravimo do slapu, ki je le nekaj 100 metrov oddaljen od resorta. Od daleč ga lahko opazujete tudi iz resorta. Mi smo se za nekaj minut celo ustavili pod njim. Na tem mestu so domačini v preteklosti ročno izdolbli jamo, v katerih so iskali in izkopavali cenjene rudnine.

Prvi slap, kateremu se približamo od zadaj.

Pot smo nadaljevali do drugega (glavnega) slapu, ki pa ga najprej zagledate z višine. Sledi hoja do vznožja po strmem pobočju in tako strmi leseni lestvi, da je še mene mrazilo. Na vrhu je tudi šola, zato (majhni in veliki) otroci večkrat dnevno uporabljajo to lestev.

Do glavnega slapu vodi zelo strma pot in zelo strma lestev.

Glavni slap Sipi meri v višino kar 100 metrov.

Prekrasni prizori in nekaj minut za mojo dušo.

Pot nazaj mimo domov domačinov in skozi nasade matoke banan. Matoke so značilne za Ugando in so posebna vrsta banan, ki so primerne za kuhanje. Jedo jih vsak dan kot glavno jed ali prilogo (kot mi krompir). Zelo enostavno se skuhajo v malo vode, se nekoliko zmečkajo in že so pripraljene za odličen obrok. To je tudi ena od njihovih tradicionalnih jedi in matoke imajo posajene pred vsakim domom.

Posebna vrsta banan za kuhanje – matoke banane. Rastejo pred vsako hišo in predstavljajo okusen obrok.

Otroci v šoli. Prijazni, veseli, nasmejani. Pa še v stilu. 🙂

Pogled v dolino iz vasi Sipi. V dolini je mesto Mbale, od koder sva se pripeljala.

Vedoželjnost nama ni dala miru in sva se odpeljala še dobre pol ure naprej po cesti, ki vodi najprej do vasi Kapchorwa, nato pa naprej v Kenijo. Pokrajina je znana predvsem po velikih nasadih posebne vrste kavovca – Bugisu Arabica. Raste na nadmorski višini med 1.600 in 1.900 metri, turiste pa domačini z veseljem odpeljejo na ogled nasadov in pridelave kave. Midva sva si to ogledala že na potovanju po Kostariki, tako da sva to izpustila.