Skip to content

SLOVENIJA: Tolminska korita, slap Boka in Vršič

Spomladanska sončna sobota je kar klicala po novi dogodivščini in raziskovanju skritih kotičkov naše prelepe Slovenije. Tokrat naju je radovednost ponesla po vijugastih in predvsem ozkih cestah do prekrasnih Tolminskih korit. V dobri uri in pol sva si ogledala vse skrite kotičke in naredila na poti nazaj kratek postanek v Tolminu za kosilo. Pot naju je nazaj domov vodila skozi Bovec ter seveda postanek ob prekrasnem slapu Boka. Čez prelaz Vršič sva se peljala skoraj sama, zato je bil še toliko večji užitek. Sledil je kratek fotografski postanek ob najlepši točki na Vršiču ter počasi nazaj proti domu.

DSC_6438


TOLMINSKA KORITA

Tolminska korita spadajo v Triglavski narodni park. So najnižja in najbolj južna vstopna točka v park in seveda najpomembnejša naravna znamenitost tolminske občine. To se je poznalo že na parkirišču, kjer se je že zgodaj zjutraj gnetlo avtomobilov. Predvsem tuje registrske, kar naju ni niti malo presetilo in zelo razveselilo. Po zgledno urejenih turističnih poteh, ki so jih izklesali že dobrega pol stoletja nazaj, sva se sprehajala dobro uro in pol. Na vstopni točki dobite vse informacije, pot je krožna in res zgledno urejena ter primerna za obiskovalce prav vseh starosti.

DSC_6401

DSC_6404

DSC_6416

Najprej se ustavimo ob TERMALNEM IZVIRU, ki se nahaja v jami pod Hudičevim mostom. Termalni izvir ima povprečno temperaturo med 18,8 in 20,8 st.C, medtem ko ima Tolminka običajno 5 do 9 st.C. Površinska voda pronica v globino, se tam zaradi geotermične energije segreje in se po razpokah dvigne nazaj na površje. V Sloveniji je kar nekaj takšnih izvirov, a v Julijskih Alpah so velika redkost.

DSC_6426

DSC_6510

Že ob prihodu v Tolminska korita lahko visoko zgoraj opazimo HUDIČEV MOST, ki pelje do vasi Zadlaz. Most so že pred pol stoletja zgradili domačini in je bil sprva lesen. Ko so ga zamenjali z železno konstrukcijo, je dobil ime Hudičev most, ki je v Sloveniji kar pogosto pri mostovih, ki vodijo čez ozke in nevarne globeli.

DSC_6443

Kmalu prispemo do SOTOČJA TOLMINKE IN ZADLAŠČICE, ki je edino sotočje v koritih na ozemlju Slovenije. Z vrezovanjem Tolminke v apnenec so nastala divja korita z značilnimi prelomi, ki jih vidimo kot gladke navpične ploskve. Vzhodneje si je korita izdolbla tudi Zadlaščica. Ko se tesni obeh korit nekoliko razprejo, se reki združita.

DSC_6416

DSC_6428

DSC_6535

Do naslednje postojanke vodi kar nekaj stopnic. MEDVEDOVA GLAVA je ime naravnega mostu, velike skale, ki se je zagozdila med stene kanjona Zadlaščice. Zaradi izrazite vlage in toplejšega mediteranskega podnebja skozi vse leto, je rastje v soteski precej bujno. Če vas na začetku malce zebe v koritih, potem vas tukaj zagotovo ne bo več. Skala, ki je poraščena z mahom, je že davno burila domišljijo z videzom poraščene medvedove glave. Ker pa voda Zadlaščice res skaklja iz tolmuna v tolmun ter se slikovito preliva v slapovih skozi sotesko, so domačini ta del korit poimenovali SKAKALCE.

DSC_6553

DSC_6563

DSC_6565

DSC_6586

DSC_6615

Po cesti se nato dvignete še nekoliko višje in si lahko (samo od zunaj) ogledate še DANTEJEVO (ZADLAŠKO) JAMO. Ogledi jame so možni samo vodeno z jamarsko ekipo. Zadlaška jama je ena od mnogih jam, po katerih so odtekale vode soškega ledenika. Pripoveduje se, da je v začetku 14. stoletja patriarj Pagano della Torre v Tolminu gostil pesnika Danteja Alighierija. Pesnik naj bi takrat obiskal jamo in dobil navdih za pesnitev Božanska komedija. Videti pa brez vhoda v jamo ni prav ničesar.

DSC_6624

DSC_6628

Še sprehod do nazaj do izhodišča skozi HUDIČEV MOST in s krasnim pogledom na korita. Kar malce strašljivo visoko je vse skupaj.

DSC_6647

DSC_6649

DSC_6651


TOLMIN Z AKUMULACIJSKIM JEZEROM

V Tolminu sva se ustavila zelo na kratko ob kosilu. Sprehodila sva se ob akumulacijskem jezeru, ki je neverjetno modre barve. Opazovala sva mnoge jadralne padalce, ki so uživali v ptičjem razgledu nad prekrasno Slovenijo.

DSC_6695

DSC_6674

DSC_6678

DSC_6685


SLAP BOKA

Pogosto se peljeva mimo Bovca in se vedno ustaviva pri slapu Boka. A pogosto se zgodi, da sva v tem delu Slovenije poleti, ko je pretok slapa Boka precej žalosten. Tokrat pa je žarel v vsej svoji prekrasni podobi. Slap Boka je z višino zgornje stopnje 106 m in širino 18 m nedvomno najveličastnejši slap v Sloveniji in tudi v Evropi. Če prištejemo še 33 m visoko slapišče pod njim, dobimo po višini najbrž najvišji slap v Sloveniji (višina 139 m).

DSC_6717

DSC_6720

DSC_6710


PRELAZ VRŠIČ

Čez prelaz sva se peljala po vijugasti cesti skoraj sama, tako da je bil res pravi užitek v vožnji. Kratek postanek na najlepši razgledni točki s pogledom na naše čudovite vršace. Ni ga lepšega razgleda na svetu. Tokrat so se macesni bohotili z novimi, svetlo zelenimi iglicami, ki pa jeseni zažarijo v rumenih in oranžnih odtenkih. Preprosto čudovito.

DSC_6749

DSC_5969

Jeseni


Osnovne informacije:

2 Comments »

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: