Preskoči na vsebino

ARGENTINA, ČILE IN BOLIVIJA: Hrana na poti

Izbrane destinacije Južne Amerike so zelo znane po odlični govedini in okusnih steakov sva se res veselila. A letvica je bila visoko postavljena, predvsem zaradi lanskega potovanja v Namibijo in Bocvano, kjer se prav tako lahko preverjeno hvalijo z odličnimi prvovrstnimi zrezki govedine in divjačine. Do omenjenih  zrezkov sva v resnici morala kar malce stisniti zobe, saj so cene hrane v Patagoniji res nenormalno visoke. A vseeno sva si v Argentini dala duška in razvajala brbončice ob normalnih cenah. Kulinarika na severu Čila in v koščku Bolivije naju ni preveč navduševala, a sva tam preživela tudi premalo časa, da bi lahko konkretno sodila o kulinariki. Zajtrki običajni in zelo evropsko/ameriški. Trgovine pa ponekod zelo dobro založene, ponekod pa le nekaj res osnovnih dobrin.


ZAJTRKI

Zajtrke sva večinoma imela že v ceni prenočišča, sva jih pa morala največkrat zelo na hitro pojesti oziroma vzeti kakšno malenkost s seboj, saj so bili avtobusi in odhodi na letališča vedno zelo zgodnji. Nekatera prenočišča so se temu res prilagodila in stregla zajtrk že od šestih naprej oziroma tudi po želji, pri nekaterih pa to ni bilo mogoče. Sicer pa zelo standardna ponudba – sadje, jajčka, med, marmelada, maslo, sir, avokado, čaj, kava, voda, sokovi. Skratka odlično.


KOSILA, VEČERJE IN PRIGRIZKI

Prvi teden sva si zelo redko privoščila pravo kosilo, saj so bile cene na jugu res nenormalno visoke. Dvakrat sva šla na kosilo in dvakrat bila razočarana nad kakovostjo obroka v primerjavi s ceno. Za burger sva v Punta Arenasu odštela kar 20 EUR, za zanič razkuhano paello na tržnici v Santiagu pa tudi okrog 20 EUR. A kmalu sva prišla tudi do čisto pravega argentinskega steaka in se nekaj dni razvajala z odličnimi mesnimi obroki. Cene so proti severu res padale in so bile znosne za kakovost. Tudi kakšna pica nama je vmes sedla v želodček in absolutno sem uživala ob mango sokovih. Na severu Argentine v Salti sva končno dobila na ulici tudi vrhunske empanade za 1 EUR, kar je bilo res nom nom. V Boliviji so nas pričakovano čakali čisto osnovni obroki. Kakovost kosila je iz dneva v dan padala, saj nam je začelo primanjkovati sestavin. Brez kozarčka odličnega vina ne gre tako v Argentini kot tudi Čilu. Še posebej odlična so rdeča vina sorte Malbec, ki so njihova vinorodna sorta in pobira mnoge nagrade po svetu.

 

 


SLADICE

Sladkala se nisva prav pogosto, saj ni bilo niti časa niti priložnosti. Tu in tam sva si privoščila sladoled in kakšno sladico, običajno pa le doza čokolade in piškotov s trgovinskih polic.


TRADICIONALNI MATE ČAJ

Na celotni poti sva opazovala domačine, kako so si pripravljali čaj v posebnih skodelicah. Pripravljali so si napitek iz mate, ki je južnožnoameriška tradicionalna pijača. Je čaj, ki vsebuje kofein in druga poživila. Pripravljajo pa si ga z namakanjem suhih listov mate v vroči vodi. Pijejo ga tako v Argentini, Čilu in Boliviji iz izdolble buče po cevki. Špansko se cevka imenuje “bombilla” in tradicionalne so iz srebra, bolj komercialno dostopne pa iz zlitine niklja in bakra. Čaj se tradicionalno pije iz “mate”, ki je takšna okrogla buča. Listi mate so posušeni in zdrobljeni v praškasto zmes. Bombilla ali cevka je tako hkrati slamica in filter. Ko sva na poti opazovala uboge domačine s temi matami, so se mi prav smilili. V eni roki so nosili to bučo, v drugi ogromno termovko z vročo vodo, na enem prstu potem čaj v skodelici in nato še eno skodelico s sladkorjem. Najbolj nepripravna stvar, kar sem jih videla v življenju. Ampak njim očitno odgovarja in res vsi domačini s tem hodijo naokoli.


CENE HRANE IN PIJAČE

Na 24-dnevnem potovanju sva zapravila skupaj za hrano in pijačo skoraj 870 EUR, kar pomeni na dan več kot 36 EUR. Meni osebno se je to zdelo res veliko, predvsem pa ogromno za kakovost predvsem v Patagoniji. Cene so tam res nenormalno visoke in izgovarjajo se na nedostopnost. Meni se to ni zdelo, saj imajo vsa mesta praktično pristanišča za ogromne ladje in tudi ceste so povsem normalno prevozne in asfaltirane. Na tem delu sveta res malenkost pretiravajo, a očitno si to lahko privoščijo. Tako domačini kot tudi turisti. Sicer pa krasno in steaki so več kot zadovoljili najina pričakovanja.

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: