Preskoči na vsebino

OMAN IN ZAE: Prečudovita terasasta polja na gorovju Jabal Akhdar (6. dan)

Noč v puščavi je bila mirna in tiha. Zbudila sva se naspana kot že dolgo ne in si zaželela kar teden počitnic na istem mestu. Po zajtrku sva se zabavala še s kamelami, nato pa se odpeljala do začetka ceste, ki pelje na gorovje Jabal Akhdar. Ker nisva imela 4WD avtomobila, sva najela šoferja za izlet na gorovje. Odpeljal naju je do prečudovitih razglednih točk, s katere sva opazovala terasasta polja, starodavne vasice in ogromen kanjon. Obiskali smo še Wadi Bani Habib, nato pa počasi nazaj do izhodišča. Pozno popoldan sva si ogledala še notranjost ogromnega gradu Jibreen in na ulici med domačini pojedla piščančji kebab tik pred temo.

DSC_8980


DRUŽENJE S KAMELAMI PO ZAJTRKU PRI KAMPU SAMA AL WASIL

Najin šofer v puščavi živi v sosednji vasici skupaj s širšo družino. Premore dva džipa Toyota Landcruiser in 10 kamel. Njegove kamele se potem pasejo v okolici in čez dan gredo tudi dlje od doma, a zvečer se vedno vrnejo do kampa. Zakaj se ne bi? Tukaj dobijo vodo in hrano, tako da je za njih lepo poskrbljeno.

IMG_6972

IMG_6979

Kamele oziroma velblodi so najbolj prepoznavne po značilni grbi, kjer shranjujejo hranilne snovi v obliki maščob (ne vodo kot vsi mislimo). Poznamo dve vrsti velblodov in sicer enogrbe in dvogrbe. Tukaj v Omanu imajo sedaj udomačene enogrbe velblode, ki so precej prijazni. Lahko se odločite tudi za sprehod z njimi, a midva sva jih zgolj opazovala. Sicer so kamele so zelo dobro prilagojene na sušne razmere, saj njihov organizem prenese mnogo močnejšo dehidracijo in većje nihanje telesne temperature kot drugi sesalci. Poleg tega zelo učinkovito zadržujejo vodo v svojem telesu. Mnogi ne vedo, da v družino kamel spadata obe vrsti velblodov, lamo, alpako, gvanako in vikunja. Velblodi povprečno doživijo starost med 40 in 50 let, visoki so okoli 185 cm, do vrha grbe pa celo 215 cm. Na Arabskem polotoku je zelo priljubljeno tudi dirkanje s kamelami (zelo prestižen šport), saj dosežejo najvišjo hitrost tudi 65 km/h. Dvogrbe kamele so precej težje in dosežejo težo med 300 in 1000 kg, medtem ko enogrbe dosežejo težo med 300 in 600 kg.

DSC_8759

DSC_8773

DSC_8774

DSC_8802

DSC_8816

DSC_8818

DSC_8827

DSC_8831

DSC_8845


RAZGLEDNA TOČKA TERASASTIH POLJ NA GOROVJU JABAL AKHDAR

S težkim srcem sva zapustila šotor in puščavo, ki je resnično raj za vse ljubitelje tišine in miru. Šofer naju je odpeljal do vasi Al Wasil, kjer naju je pridno čakal najin avtomobil. Odpeljala sva se do izhodiščne točke, kjer se začne zelo strma cesta na gorovje Jabal Akhdar. Tega doma niti slučajno nisva imela v planu, a sva si na poti premislila. Imela sva dovolj časa in tudi volje, da sva šla dobesedno pogledati “kaj dogaja”. In tam je bilo veliko parkirišče, na katerem se nama je že ponujal šofer s terenskim vozilom in pogonom 4×4 za izlet na gorovje. Seveda naju je od daleč videl s tem malim neprimernim avtomobilom. In sva se parkirala in odpeljali smo se po povsem novi, čudoviti asfaltirani cesti do vrha. Hm, razen tega, da je strma, res ne rabiš 4×4 pogona. Pričakovala sva makadam, luknje, strmino… A te domačini na cesto ne dovolijo, če nimaš 4×4, in je kontrolna točka takoj pred začetkom hriba.

IMG_7018

DSC_9003

DCIM100GOPROGOPR7376.

DSC_8859

DSC_8861

DSC_8872

Jabal Akhdar v arabščini pomeni zelena gora. Je del celotnega gorovja Al Hajar in se razteza na približno 300 km. Najvišja točka je Jebel Shams (angl. Mountain of the Sun), ki je visoka približno 3.000 metrov. Hkrati je to tudi najvišja gora v celotnem vzhodnem Arabskem svetu. Območje je zelo suho, hkrati pa skozi leto pade približno 300 mm padavin, kar omogoča tudi rast grmovja in dreves. Prav zato je gora dobila tudi svoje ime.

DSC_8864

Območje je zelo znano po izvlečkih rožne vode ter pridelavi kmetijskih izdelkov (orehi, marelice, granatna jabolka, breskve in grozdje). Na tem območju pridelajo tudi med, saj se ukvarjajo s čebelarstvom. Že v davni preteklosti so si kmetijsko pridelavo izboljšali z naprednimi namakalnimi sistemi Aflaj (Unesco zaščita), ki vodo lepo počasi v majhnih kanalih peljejo z vrha hriba po terasah do vsake manjše njive vzdolž hriba.

Med leti 1954 in 1959 je območje postalo območje vojne in sicer je na tem mestu potekal konflikt med omanskimi
silami, ki so zveste sultanu, in uporniškimi silami celinskega imata Oman.

Avgusta 2011 je Sultan Qaboos območje razglasil za naravni rezervat v prizadevanjih za ohranitev svoje edinstvene, a hkrati tudi zelo krhke biotske raznovrstnosti.

DSC_8866

DSC_8874


RAZGLEDNA TOČKA NA TERASTA POLJA IN VASICE

Šofer naju je najprej peljal do čudovite razgledne točke, s pogledom na prekrasne starodavne vasice, terasasta polja in globok kanjon. Tokrat sem pa res pošteno vzdihnila in občudovala delo mati narave in domačinov, ki so se znašli za preživetje.

DSC_8878

DSC_8884

DSC_8888

DSC_8896

DSC_8912

Če bi še enkrat planirala potovanje, bi se zagotovo odločila za spanje v hotelu Anantara 5*, ki je na vrhu hriba. Nudi čudoviti razgled, sončni vzhod, sončni zahod, pravi luksuz in romantiko. Pod hotelom je tudi povsem lepa peš pot, ki jo lahko prehodite v dveh urah in poteka do terasastnih polj in med starodavnimi vasicami. Žal za naju tokrat ni bilo časa.

DSC_8901

DSC_8927

DSC_8915


SPREHOD PO SOTESKI WADI BANI HABIB

Šofer naju je popeljal še naprej po planoti mimo velikih vojaških objektov do izhodišča v sotesko (wadi) Bani Habib. Na parkirišču je bilo nekaj avtomobilov, čeprav sva potem srečala le 3 turiste. Najbolj sem bila vesela v Omanu povsem čistih toaletnih prostorov na vsaki “turistični” točki. Samo nekaj stopnic navzdol in že smo bili obkroženi z visokimi orehi in drugim zelenim rastlinjem. Na poti smo lahko videli tudi namakalne sisteme Aflaj, ki so v Omanu pod Unescovo zaščito, zaradi svoje pomembne vloge v kmetijstvu. Trenutno reke oziroma vode ni bilo, tako da smo se sprehodili do ruševin vasice ter občudovali njihovo starodavno življenje. Žal so idilične vasice povsem zapuščene in tudi že na pol porušene.

DSC_8929

DSC_8930

DSC_8931

DSC_8935

DSC_8941

DSC_8944

DSC_8950

DSC_8955

DSC_8956

DSC_8966

DSC_8972


ŠE ENA RAZGLEDNA TOČKA IN NAZAJ PROTI AVTOMOBILU

Od tukaj smo se odpravili nazaj proti izhodišču, vmes pa ustavili še na eni razgledni točki. Naravnost čudovita vasica ter pogled na strma terasasta polja. Zame eden najlepših razgledov v Omanu. Sicer pa naju je potem ob vožnji z avtomobilom šofer opozoril, da problem na goro ni navzgor, ampak navzdol. Res je strmo, vklopil je 4×4 pogon, da je zaviral bolj z motorjem kot pa seveda z zavorami, saj bi jih verjetno zelo hitro prekurili.

DSC_8975

DSC_8978

DSC_8980

DSC_8982

DSC_8984

DSC_8992

DSC_8996

DSC_9000


TRDNJAVA JIBREEN ALI JABRIN (JIBREEN FORT)

Nadaljevala sva vožnjo do trdnjave Jibreen, ki je v neposredni bližini Bahle, kjer sva tudi prenočila v hotelu. Do ogromnega gradu sva prispela pozno popoldan in si ogledala njegovo notranjost. V Omanu morate biti pazljivi z odpiralnimi časi, saj se večinoma vse zapira že ob 16.00, 16.30 ali 17.00, tako da je včasih potrebno kar pohiteti z ogledi. In pazite na petke, ko je za njih dela prost dan in večinoma vse zaprto (naša nedelja). Precej nerodna stvar za turizem.

Trdnjava Jibreen je ena najlepših in najbolj ohranjenih trdnjav v celi državi. V Omanu najdete več kot 500 trdnjav, tako da jih je res ogromno število. Tradnjava Jibreen je bila zgrajen v treh nadstropjih leta 1671. Postavljena je povsem na ravnem terenu s pogledom na gore in obkrožajo jo ogromni nasadi dateljev. Sklepajo, da se sultan v tistih časih ni bal nikogar in ni bil ogrožen. Grad ni služil samo kot trdnjava, ampak so bili v njem nameščeni tudi študentje medicine, astrologije in verskih naukov. To je razvidno tudi po razporeditvi prostorov in soban, saj so nekatere izjemno velike in bogato okrašene, druge (za študente) pa manjše in preprosto opremljene. Na ogled je poleg soban in prostorov postavljena tudi posoda za kuhanje in shranjevanje živil ter dateljev. In seveda najbolj zanimiv del trdnjave je prostor v kleti, kjer so shranjevali datelje in iz njih stiskali olje, ki so ga uporabljali pri vsakodnevni kuhi.

DSC_9157

DSC_9020

DSC_9027

DSC_9029

DSC_9030

DSC_9038

DSC_9043

DSC_9053

DSC_9057

DSC_9073

DSC_9076

DSC_9079

DSC_9085

 

DSC_9093

DSC_9095

DSC_9096

DSC_9097

DSC_9103

DSC_9107

DSC_9115

DSC_9116

DSC_9119

DSC_9128

DSC_9132

DSC_9133

DSC_9137

DSC_9140


VEČERJA NA ULICI MED DOMAČINI V CENTRU BAHLE

Tik pred nočjo sva se odpeljala v center Bahle, ker sva bila že pošteno lačna. Turistov ni bilo nikjer, tako da sva se resnično čudila, kje se skrivajo. Parkirala sva avtomobil in si privoščila med piščančji kebab in nan kruh kar na ulici. Nato pa samo še v posteljo hotela Jibreen.

IMG_7080

IMG_7088

IMG_7094

DCIM100GOPROGOPR7464.


Celotni stroški dneva za 2 osebi = 150 EUR

  • šofer z vozilom 4WD na goro Jabal Akhdar in nazaj = 30 OMR (66,7 EUR)
  • bencin = 5,2 OMR (11,6 EUR)
  • trgovina = 3 OMR (8 EUR)
  • večerja 2x kebab, kava, čaj = 2,3 OMR (5,1 EUR)
  • vstopnina Jibreen Castle = 1 OMR (2,2 EUR)
  • spanje v Jibreen Hotel (NZ) = 25,2 OMR (56 EUR)

Prevoženi kilometri = 248 km + vožnja na goro s šoferjem

Devizni tečaji: 1 EUR = 1,18 USD; 1 EUR = 0,45 OMR; 1 EUR = 4,26 AED

Na potovanju sva videla, da je najbolje dvigovati denar na bankomatih. Nikjer ni težav, devizni tečaj je najboljši in provizija je 1% dvignjenega zneska na Unicredit Banki.

1 komentar »

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: