GRČIJA: Gorske vasi Vikos, Papingo in Konitsa (19. dan)

Andreja's WORLD 24.11.2019 Oddaj komentar

Zadnji dan v Grčiji sva se odpeljala v tipične gorske vasi sredi neokrnjene narave. Najprej sva si želela blizu mesta Ioannina ogledati kraško jamo Perama, a jo je prejšnji dan ob močnem deževju popolnoma zalila voda, tako da ogledi niso bili možni. Z vožnjo sva nadaljevala proti majhni vasici Vikos, kjer je le nekaj starih hiš, lokal in lep pogled na kanjon Vikos, ki velja za največjega v Evropi. Sledil je postanek v sosednji zelo lepi vasi Papingo, kjer sva sredi ničesar srečala vse grške policaje, ki so po visokih hribih lovili prebežnike. Popoldan sva prispela v Konitso, kjer sva si ogledala čudovit kamniti most iz leta 1870. Po dobrih dveh tednih sva tudi doživela nekaj kapelj dežja in zmerne ohladitve, ki sva se je res razveselila.

KRAŠKA JAMA PERAMA

Po okusnem in obilnem zajtrku sva se odpeljala do mesta Ioannina, kjer je na obrobju lepa kraška jama Perama. Vhod v jamo se nahaja kar na glavni ulici in je precej skrit. Žal lepe jame nisva mogla obiskati, ker jo je zalila voda včerajšnjega močnega deževja. Sicer pa ogled vseeno priporočam.

VAS VIKOS IN KANJON

Najina naslednja postojanka je bila vas Vikos visoko v hribih in daleč stran od turistov. Ovce na ozki vijugasti cesti in stare kamnite hiše. Do vasi se peljete po ozki cesti, s katere opazujete prepadno pokrajino. V vasi je tudi lepa razgledna točka na visoke gore ter kanjon Vikos, ki velja za največjega v Evropi. Vas je zelo majhna z nekaj hišami. V lokalu sva tudi popila kavico in pustila nekaj napitnine.

VAS PAPINGO IN KAMNITI BAZENČKI

Do vasi Papingo sva se peljala čez ozek kamniti most. Vas je zelo majhna in zelo lepa. Nadaljevala sva skozi vas do kamnitih bazenčkov, kjer so naju presenetili policaji in vojska. Uf, vsi grški policaji na enem majhnem parkirišču sredi ničesar. Žal po visokih gorah lovijo prebežnike, ki jih je v tem delu Grčije veliko. Sprehodila sva se po kamnitih bazenčkih, a je bilo vode zelo malo, zato ni bilo pravega vzdušja. Sicer z veliko vode pa verjetno tudi ne gre.

KONITSA IN KAMNITI MOST

Zadnja najina postojanka je bila vas Konitsa, kjer sva imela rezervirano tudi prenočišče. Po dolgih dveh tednih in pol sva bila deležna nekaj kapelj dežja, ki sva se jih prav razveselila. Najprej sva v centru mesta pojedla odlično kosilo – vrhunsko pečeno svinjino in grško solato. Nato sva se odpeljala do kamnitega mostu, ki so ga zgradili leta 1870. Malce sva se sprehodila po poti ob reki, ki pelje do samostana. Vreme ni bilo pravo za celotno pot do samostana, ki je dolga 5 km.