SLOVENIJA: Gorsko kolesarjenje po Trnovskem gozdu (41 km)

Andreja's WORLD 02.05.2021 Oddaj komentar

Z nakupom električnega kolesa sem ponovno vzljubila gorsko kolesarjenje. Več o tem sem že zapisala pred dvema letoma v posebnem članku in mnenje se še vedno ni spremenilo. Do zdaj sva kolesarila samo od doma, lansko jesen pa sva kupila tudi prtljažnik za avto, a potem so se regije zaprle. Tako sva ga točno na 1. maj prvič popeljala na izlet po Sloveniji. Izbrala sva krožno kolesarsko pot Trnovski gozd nad Vipavsko dolino. Kolesarska pot Trnovski gozd je lepo opisana na spletni strani, kjer vas čaka tudi GPX karta kolesarske poti za mobilno aplikacijo BikeGPX, brez katere se ne odpravljajte na to kolesarsko pot, ker prav nič ni označena. Midva sva si to pot malce podaljšala in sicer sva parkirala v Otlici pri Osnovni šoli. Tam je tudi izhodišče za ogled veličastnega Otliškega naravnega kraškega okna, ki ga nikakor ne izpustite, če boste v tem koncu Slovenije.

Prevozila sva 41 km in naredila skoraj 1.000 metrov nadmorskih višincev. Kolesarska pot je primerna le za gorska kolesa, ker večji del poteka po sicer zelo lepih makadamskih cestah. Le en del je bolj moker in blaten, sicer pa res prečudovita pot. Do vrha Čavna (1.185 m) sva srečala še nekaj pohodnikov, od tam naprej pa nikjer nikogar. Le midva, ptiči in neskončno veliko miši. Vse je mrgolelo pod nogami. Očitno je Trnovski gozd raj za prikupne miške. Vseskozi sva vozila skozi prekrasen bukov gozd, ki pa ga očitno zadnje čase človeška roka preveč seka. Videla sva grozovite zaplate povsem posekanega gozdu, kar je strašljivo. Upam samo, da vedo, kaj počno z neprecenljivim gozdom. Predvsem za naslednje generacije. Malo pred planinsko kočo Antona Bavčerja se nam odpre prečudovit pogled na zgornjo Vipavsko dolino. Druga tretjina nas pripelje do naravnega spomenika Smrečje seveda s prekrasnim smrekovim gozdom. Naprej na poti se peljemo tudi mimo Ledenice (ledene kraške jame), kamor sicer midva nisva vstopila, ker je vstop prepovedan. Sledi samo še vožnja po lepi cesti Paradani, ki so jo zgradili že v 19. stoletju (1874-1876). Po povsem novi cesti sva se spustila do Predmeje in kolesarila nazaj do Otlice. Prekrasen dan in dobro zmigane noge!