JORDANIJA 2021: Jerash, Umm Qais in namakanje v Mrtvem morju (3. dan)

Andreja's WORLD 16.02.2022 Oddaj komentar

Po mrzli noči in obilnem zajtrku sva se v zgodnjih jutranjih urah podala na ogled arheološkega mesta Jerash, ki naju je navdušil. Po ogledih sva se odpeljala na povsem na sever države v Umm Qais do arheološkega mesta Gadara, ki leži tik ob meji s Sirijo in Izraelom. Arheološko mesto nudi pogled na nemirno Golansko višavje in Galilejsko morje. Sonce je močno pripekalo, tako da je bilo prijetno toplo. Ker sva na cesti med vožnjo izgubila veliko časa, sva izpustila ogled gradu Ajloun, saj nama je bil tudi precej s poti. Ob delti reke Jordan sva se odpeljala do Mrtvega morja. Vmes sva opazovala življenje na vasi in na kmetijskih površinah ob reki. Ob Mrtvem morju sva se namestila v lepem hotelu in se ob sončnem zahodu namočila v zelo slano in posebno Mrtvo morje.

ARHEOLOŠKO MESTO JERASH

Po obilnem domačem zajtrku, ki je bil nadvse okusen, sva se odpravila na ogled arheološkega mesta Jerash, ki še vedno leži v osrčju mesta. Staro in novo se prepletata, kar je res lepo za videti. Bila sva prva obiskovalca še pred odprtjem okrog osme ure zjutraj in sva kar vstopila, ker je odprto.

Najzgodnejši dokazi o naselbini v Jerashu so na neolitskem najdišču, znanem kot Tal Abu Sowan, kjer so bili odkriti redki človeški ostanki iz leta 7500 pred našim štetjem. Jerash je cvetel v grškem in rimskem obdobju do sredine 8. pr. n. š., ko je potres v Galileji leta 749 uničil velike dele, medtem ko so kasnejši potresi prispevali k dodatnemu uničenju. Vendar pa je leta 1120 Zahir ad-Din Toghtekin ukazal zgraditi utrdbo na tem mestu. Leta 1121 ga je zajel Jeruzalemski kralj Baldwin II. in ga popolnoma uničil. Križarji so takoj zapustili Jerash in se umaknili v Sakib (Seecip). Jerash je bil nato zapuščen, dokler se ni ponovno pojavil do začetka osmanske vladavine v začetku 16. stoletja. Po popisu iz leta 1596 je imelo mesto 12 muslimanskih gospodinjstev. Vendar pa so arheologi našli majhen mameluški zaselek v severozahodni četrti, kar kaže, da je bil Jerash ponovno naseljen še pred otomansko dobo. Starodavno mesto je bilo postopoma razkrito z vrsto izkopavanj, ki so se začela leta 1925 in se nadaljujejo še danes. Jerash je danes dom enega najbolje ohranjenih grško-rimskih mest, zaradi česar je dobil vzdevek “Pompeji vzhoda”.

Med sprehodom po starodavnem mestu vas bo navdušil ovalni forum s stebri, zelo lepo gledališče, rimska ulica s kanalizacijskim odtokom, križišče ulic, hipodrom, vsi ornamenti, kolumne, vhodi in templji. Res veliko mesto, za katerega si je treba vzeti dovolj časa za ogled.

UMM QAIS in ARHEOLOŠKO MESTO GADARA

Iz Jerasha sva se odpeljala povsem na sever države do mesta Umm Qais, kjer je arheološko mesto Gadara. Ob lepem vremenu nudi arheološko mesto tudi prekrasen razgled na Golansko planoto in Galilejsko morje. Vožnja do severa nama je kar pobrala precej časa, saj so ceste speljane čez vasi, kjer poteka promet zelo počasi. Vreme sva imela prečudovito, brez oblaka in zelo toplo, tako da sva si lahko ogledala zgodovinsko mesto Gadara, ki se nahaja na hribu z obrambno funkcijo. V helenističnem in rimskem obdobju je bila Gadara središče grške kulture v regiji, ki je veljala za enega najbolj heleniziranih. Uživala je poseben politični in verski status. Najbolj ohranjen v Gadari je lep teater, mestna ulica in ostanki podzemnih trgovin na glavni ulici. Očara pa tudi pogled na Galilejsko morje in nemirno Golansko višavje, kjer še vedno poteka boj za prevlado med Izraelci in Sirci. V sklopu arheološkega mesta je tudi majhen muzej.

POREČJE REKE JORDAN

Do Mrtvega morja sva se iz mesta Umm Qais spustila ob reki Jordan. Počasna vožnja naju je presenetila, saj pelje glavna cesta skozi vse vasi, kjer pa se še vedno vse dogaja na cesti in ob cesti, zato je izjemna gneča. Ampak vsekakor je pa med vožnjo lepo opazovati življenje domačinov. Reka Jordan je dolga kar 251 km in teče od severa proti jugu od Galilejskega morja pa vse do iteka v Mrtvo morje. Reka je tudi meja med Izraelom in Jordanijo, zato poteka med obema že od nekdaj boj za vsako kapljo. Reka ima tudi velik pomen v judovstvu in krščanstvu. Po Svetem pismu so jo Izraelci prečkali v obljubljeno deželo in Janez Krstnik je v njej krstil Jezusa iz Nazareta. Največji izziv je pretok reke, ki je praktično z namakanjem polj ob reki, skoraj že usahnil. Pretok reke Jordan je bil nekoč 1,3 milijarde kubičnih metrov na leto. Od leta 2010 se v Mrtvo morje izliva le še 20 do 30 milijonov kubičnih metrov na leto, kar seveda znižuje tudi gladino Mrtvega morja. Vse do začetka 21. stoletja so bile vode reke Jordan največji vodni vir za Izrael. V zadnjem času je to vlogo prevzela razsoljena morska voda iz Sredozemlja. Izraelski nacionalni vodoprevoznik, ki je bil dokončan leta 1964, je več kot štiri desetletja dostavljal vodo iz Galilejskega jezera na izraelsko obalno nižino, dokler dolgotrajna suša ni privedla do opustitve te rešitve v korist razsoljevanja. Med vožnjo lahko opazujete velike njive in rastlinjake, v katerih gojijo domačini zelenjavo in sadje, ki ga potem prodajajo ob cesti. Skromna domovanja v šotorih ob njivah pa pričajo na slabe življenje razmere domačinov.

KOPANJE V MRTVEM MORJU

Kopanja v Mrtvem morju sem se res veselila in sanjala ta trenutek od majhnega. Nastanila sva se v zelo lepem 5-zvezdičnem hotelu Holiday Inn Resort Dead Sea, ki je povsem na začetku oziroma severnem delu Mrtvega morja. Hotel je čudovit in pri njih sva si ob prihodu najprej naročila odlično samopotrežno kosilo.

Sledilo je seveda kopanje v Mrtvem morju. Sam dostop do Mrtvega morja zna biti precej težaven, ta hotel pa ima zelo lepo urejen dostop in lepo urejeno plažo. Seveda dobiš tudi brisače, tako da vam za to ni treba skrbeti. Stare kopalke nase in gremo v morje. Mrtvo morje leži v veliki depresiji, v Jordanskem tektonskem jarku, ki nima naravnega izhoda. V Mrtvo morje priteka reka Jordan, ki pa ne zadostuje za ohranjevanje stalnega nivoja vode, zato gladina Mrtvega morja stalno upada. V različnih virih najdemo podatke, da leži gladina več kot 420 metrov pod običajno morsko gladino. Kraji ob obali Mrtvega morja so tako najnižje ležeče kopno na Zemlji. Površina jezera meri okoli 600 km² in se zmanjšuje. Eden od glavnih razlogov za upadanje jezerske gladine je iz leta v leto manjši dotok, saj Izrael in Jordanija uporabljata reko Jordan za preskrbo s pitno vodo. Zaradi upadanja gladine je bilo Mrtvo morje proglašeno za ogroženo jezero. Z izhlapevanjem vode se slanost jezera povečuje. Povprečna slanost vode znaša okoli 28%, v najbolj slanih predelih pa tudi do 33%. Mrtvo morje je drugo najbolj slano jezero na svetu. Za primerjavo je slanost običajne morske vode je okoli 3%. Zaradi slanosti v jezeru ne živi noben večji organizem (od tod tudi ime Mrtvo morje), pač pa le nekaj mikroorganizmov, zlasti anaerobne bakterije.

Zaradi velike slanosti je gostota jezerske vode precej večja kot gostota običajne morske ali sladke vode. Posledica tega je večja plovnost, kar pomeni, da je plavanje res onemogočeno in lahko samo plovete na površini. Res zanimiva izkušnja kopanja. Morje je imelo okrog 23 stopinj, tako da je bilo čisto v redu za kopanje. Zunaj pa je bila tudi podobna temperatura,t ako da je bilo vse skupaj zelo v redu. Sledil je še lep sončni zahod, ob katerem sva napolnila baterije.