CIPER 2022: Zasnežena pobočja na gorovju Troodos (2. dan)

Andreja's WORLD 10.04.2022 Oddaj komentar

Z obalnega področja sva se odpeljala po zajtrku po zelo vijugasti cesti v gorovje Troodos. V poletnih mesecih hribi in iglasti gozd nudijo več kot prijetno ohladitev. Pozimi v hribih pade sneg in na pobočjih se odlično smuča. Med vožnjo do vrha sva se ustavila ob cesti in si ogledala veliko čredo muflonov. Sledil je ogled prečudovitega samostana Kykkos, ki vključuje tudi muzej. Sledila je vožnja po starih, ozkih vasicah in ogled dveh izjemno starih cerkva. Po odličnem kosilu sva pripeljala pod goro Olimp do najinega hotela. Domačini so veselo smučali na zasneženih pobočjih, midva pa sva se odpravila v vas Platres na pohod do lepega slapu Millomeris in na odlično večerjo.

GOROVJE TROODOS IN MUFLONI

Po zajtrku sva se po res vijugasti cesti peljala v hribovje Troodos. Cesta je bila izredno lepa, a vseeno je na cesti veliko kamenja, ki se kruši ob straneh, zato je treba biti še posebej previden pri vožnji. Temperatura je padala z višinsko razliko, tako da sva kmalu obekla povsem zimska oblačila. Vozila sva praktično povsem sama, saj še turistov ni na Ciper. Med vožnjo sva se ustavila v parku, kjer živijo mufloni. Žal za mrežo, a sicer jih ne bi mogli opazovati, ker gre za zelo plašne divje živali. Kar veliko čredo muflonov sva videla povsem od blizu in celo čisto svežega mladička. Verjetno starega kakšen dan ali dva. Lepo, a vseeno, ograja ni po najinem okusu.

SAMOSTAN KYKKOS (KYKKOS MONASTERY)

Sledila je vožnja do samostana Kykkos, ki je popolnoma obnovljen z vsemi prečudovitimi mozaiki in freskami. Urejen do zadnje potankosti nama je jemal dih na vsakem koraku. Sveti samostan Device Kikoške je okoli konca 11. stoletja ustanovil bizantinski cesar Aleksej I. Komnen (1081–1118). Samostan leži na nadmorski višini 1.318 metrov na severozahodni steni gorovja Troödos. Od prvotnega samostana ni ostankov, saj je bil večkrat požgan. Prvi predsednik Cipra, nadškof Makarios III., je tam začel svojo cerkveno kariero kot menih leta 1926. Kraj mu je ostal všeč in se tja večkrat vračal. Njegova prošnja, da bi bil tam pokopan, ki se mu je tudi uresničila po njegovi smrti leta 1977. Njegova grobnica leži 3 km zahodno od samostana Kykkos in ostaja priljubljena destinacija za obiskovalce. Ogledala sva si celoten samostan, pravoslavno cerkev in tudi prečudovit muzej. Zagotovo vredno ogleda in obvezen postanek.

VAS KALOPANAYIOTIS

Od tukaj naprej naju je vožnja po res vijugasti in ozki cesti pripeljala v majhno vas s starimi lepimi tradicionalnimi hišami in zelo ozkimi ulicami. Ko še voziš po napačni strani, je vožnja in predvsem umikanje toliko težje. Cesta je namreč široka običajno le za dober avto. Ogledala sva si samostan, ki je eden prvih bizantinskih samostanov na Cipru in je uvrščen na Unescov seznam kulturne dediščine. Datira v 11. stoletje.

VAS PEDOULAS

V naslednji vasi sva si ogledala še eno zelo majhno cerkev, ki je prav tako pod Unescovo zaščito. Cerkev je zelo majhna in v njej lahko vidite freske iz leta 15. stoletja. V vasi sva si prav tako privoščila okusno kosilo z razgledom na celo vas.

TROODOS MOUNTAINS

Med nadaljevanjem vožnje sva se še vedno dvigala in presenetil naju je sneg. Še vedno je bilo vsaj pol metra snega, zato sva morala malce spremeniti načrte. Spala sva v hotelu Troodos in načeloma želela narediti en daljši pohod okrog najvišje gore Cipra – Mount Olympus, ki merui skoraj 2000 metrov. Domačini so smučali v velikem številu, saj je bila sobota. Namestila sva se v edinem hotelu in naredila prilagojeni načrt za popoldan.

VAS PLATRES IN POHOD DO SLAPU MILLOMERIS

Z avtom sva se odpeljala do vasi Platres, ki pa se tudi zelo spusti v višinski razliki. tako sva ponovno prišla iz zime v pomlad in se malce razgledala po vasici, si kupila domačo odlično čokolado, popila kavico in čaj ter se nato peš odpravila na kratek pohod do slapu Millomeris. Celo poti iz Platresa se do slapu najprej spuščaš (približno 300 metrov se spustiš), nato pa te seveda čaka dvig nazaj. Pot je zelo lepa, po gozdu in ob potoku. Lovila sva tudi krasne spomladanske žarke in občudovala petje ptic.

ODLIČNA VEČERJA

Glede na to, da sva bila prezebla, naju je pogrel in razveselil domač planinski kamilični čaj. Pojedla sva še ogromen krožnik domače bučne juhe, za posladek konec dneva pa sva si privoščila še čokoladne palačinke. Potem pa v avto in nazaj na vrh planine, v na srečo primerno ogrevano sobo z vročim tušem.