CIPER 2022: Nikozija in turški Severni Ciper (3. dan)

Andreja's WORLD 17.04.2022 Oddaj komentar

Mrzlo noč v gorovju Troodos sva super preživela, saj je bilo v našem hotelu centralno ogrevanje s pravimi radiatorji. Še sreča. Po zgodnjem zajtrku sva se odpeljala proti severu in sicer v glavno mesto Nikozijo. Sprehodila sva se po simpatičnem mestu in tudi prestopila čisto pravo mejo v Severni Ciper, ki je priznana samo s strani Turčije. Ogledala sva si prelep karavanseraj Büyük Han in benečansko mestno obzidje. Sledilo je prečkanje meje še z avtomobilom v Severni Ciper in vožnja do prelepega gradu St. Hilarion s čudovitim razgledom na severno obalo Cipra. Kosilo sva si privoščila v vasici Bellapais ob pogledu na ostanke samostana. Pozno popoldne sva preživela med obalnim sprehodom v simpatični Kyrenii.

NIKOZIJA – glavno mesto Cipra

Po zajtrku sva se odpeljala v Nikozijo (turško Lefkosa), ki je glavno mesto Cipra že več kot 1000 let. Je hkrati tudi največje mesto Cipra in ima sedež ciprske vlade. Nikozija je najbolj jugovzhodna od vseh prestolnic držav članic EU in velja za neprekinjeno naseljeno mesto že več kot 4500 let. Že od 10. stoletja dalje je glavno mesto Cipra. Grška ciprska in turško ciprska skupnost v Nikoziji sta se v začetku leta 1964 ločili na jug oziroma sever mesta, potem ko je v mestu izbruhnila ciprska kriza v letih 1963–64. Ta ločitev je postala militarizirana meja med Republiko Ciper in Severnim Ciprom, potem ko je Turčija leta 1974 napadla otok Ciper in zasedla sever otoka, vključno s severno Nikozijo. Danes je Severna Nikozija glavno mesto Severnega Cipra, države, ki jo priznava le Turčija, in ki jo mednarodna skupnost šteje za ciprsko ozemlje. Leta 2018 je bila Nikozija 32. najbogatejše mesto na svetu po relativni kupni moči.

Ker sva se midva pripeljala v Nikozijo iz južne strani, sva parkirala na velikem parkirišču Plateia Solomou pred mestnim obzidjem. Od tam sva imela super izhodišče za raziskovanje Nikozije. Namreč po sredi mesta poteka čisto prava meja, ki jo peš lahko prečkate le na dveh mestih. Ena je ulica Ledra, ki je tudi edina živahna ulica mesta.

V Nikoziji so ob mestnem obzidju naredili lep park, ki navduši. Po ulici Ledra sva se sprehodila do meje, pokazala osebne izkaznice in vstopila v državo Severni Ciper.

Ciper se spremeni v trenutku v pravo Turčijo. V središču obzidanega mesta leži trg Sarayönü. Trg je bil poimenovan ‘srce Nikozije’ in je bil v zgodovini kulturno središče turško ciprske skupnosti. Sredi trga stoji beneški steber, ki ga domačini imenujejo preprosto ‘Obelisk’ (Dikiltaş) in je simbol državne vlade. Steber so Benečani leta 1550 prinesli iz starodavnega mesta Salamis. Girne Avenue povezuje Sarayönü z Kyreniskimi vrati in trgom İnönü pred njimi. Avenija je bila opisana kot simbol obzidanega mesta in je polna številnih trgovin in restavracij.

Poleg kontrolne točke na ulici Ledra je območje Arasta. Območje je bilo leta 2013 peš cona in je dom mreže zgodovinskih nakupovalnih ulic, ki odražajo vzhodno tradicijo nakupovanja s hrano in tradicionalnimi predmeti. V bližini je prečudovit karavanseraj Büyük Han, ki velja za eno najlepših stavb na Cipru in so ga leta 1572 zgradili Osmani, in deluje kot kulturno središče.

Zahodno od avenije Girne leži soseska Samanbahçe, ki jo je v 19. stoletju zgradila vlada in je veljala za prvi primer socialnih stanovanj na otoku. Še vedno stanovanjska četrt, soseska velja za eno najboljših predstavitev ciprske kulture. Druga osrednja točka v obzidanem mestu je Selimova mošeja, prvotno zgrajena kot stolnica sv. Sofije. Mošeja je glavno versko središče na severnem Cipru. Zgradila ga je med letoma 1209 in 1228 Latinska ciprska cerkev v gotskem slogu, podobnem francoskim stolnicam. Mošejo renovirajo, zato sva si jo lahko ogledala samo od zunaj. Poleg mošeje je Bezistan, velika grška cerkev v bizantinskem in gotskem slogu, zgrajena v 14. stoletju. V osmanski dobi so jo uporabljali kot tržnico. Danes se uporablja kot kulturno središče, kjer potekajo različne kulturne dejavnosti, kot so koncerti in festivali.

Midva sva se nato sprehodila do zelo lepo ohranjenega beneškega obzidja Nikozije, ki je viden ob vsakem vstopu v mesto. Leta 1489, ko je Ciper prešel pod oblast Beneške republike, je Nikozija postala njihovo upravno središče in sedež republike. Beneški guvernerji so menili, da je treba vsa ciprska mesta utrditi pred osmanskimi napadi. Leta 1567 so Benečani zgradili nove utrdbe Nikozije, ki so do danes dobro ohranjene. Porušili so stare zidove, ki so jih zgradili Franki, pa tudi druge pomembne stavbe frankovske dobe, vključno s kraljevo palačo, drugimi zasebnimi palačami ter cerkvami in samostani obeh, pravoslavnih in latinskih kristjanov. Novo obzidje je imelo obliko zvezde z enajstimi bastijoni. Zasnova bastijona je primernejša za topništvo in boljši nadzor za branilce. Obzidje ima tri vrata, proti severnu Kyrenijska vrata, zahodu Pafoška vrata in vzhodu vrata Famagusta. Reka Pedieos je tekla skozi beneško obzidano mesto. Leta 1567 so jo pozneje, zaradi pričakovanega osmanskega napada, iz strateških razlogov preusmerili zunaj v na novo zgrajen jarek.

PREČKANJE MEJE V SEVERNI CIPER

Po ogledu Nikozije sva se z avtom zapeljala do meje v Severni Ciper, ki sva jo prečkala z avtom. Na zemljevidu imate točno označene meje, kjer lahko prečkate mejo z avtom. Midva sva jo prečkala na mejnem prehodu Kermia. Osebni dokumenti so dovolj, potrebujete pa dokumente od vozila in že na meji pred vstopom morate na posebnem okenčku obezno z gotovino plačati osnovno zavarovanje za avtomobil za Severni Ciper. To uredite zelo hitro in preprosto. Kasko dodatno zavarovanje za te 3 dni pa sva si midva uredila že pred odhodom po spletu.

ST. HILARION CASTLE

Najina naslednja postojanka je bila grad St. Hilarion, ki se bohodi na visokem grebenu. Vojaško območje je zelo dobro zavarovano, a po asfaltirani cesti se brez težav pripeljete do gradu. Grad ni poimenovan po Sv. Hilarionu, ki je deloval v Palestini in na Cipru v 4. stoletju. Ime je dobil po obskurnem svetniku, za katerega tradicionalno velja, da je po arabskem osvajanju Svete dežele pobegnil na Ciper in se umaknil na vrh hriba, na katerem je bil grad zgrajen za puščavnico. Angleški popotnik je poročal o ohranitvi njegovih relikvij v 14. stoletju. Predlagano je, da bi bil pred gradom, ki je bil zgrajen okoli njega, zgrajen samostan v njegovem imenu. Vendar tega stališča ne podpirajo nobeni bistveni dokazi. Od 11. stoletja so Bizantinci začeli z utrjevanjem. Sveti Hilarion je skupaj z gradoma Buffavento in Kantara tvoril obrambo otoka pred arabskimi pirati, ki so napadali obalo. Nekateri odseki so bili dodatno nadgrajeni pod dinastijo Lusignan, katere kralji so jo morda uporabljali kot poletno rezidenco. Med vladavino Lusignansa je bil grad žarišče štiriletnega boja med cesarjem Svetega rimskega rimskega cesarja Friderikom II. in regentom Johnom d’ Ibelinom za nadzor nad Ciprom. Velik del gradu so Benečani zmanjšali v 15. stoletju, da bi znižali stroške garnizonov.

Plačala sva nizko vstopnino, a do vrha gradu se nama enostavno ni dalo hoditi po stopnicah. Želela sva si videti le lep razgled na severno obalo Cipra in to je možno takoj ob vhodu v grad, kjer je razgledna ploščad. Grad je izjemen in sobane se raztezajo po grebenu. Zelo zanimiv postanek.

SAMOSTAN BELLAPAIS

Nad Kyrenio je lepa vasica Bellapais z zelo znanimi ruševinami samostana Bellapais (Bellapais Abbey). Do tja vozi ozka cesta nad Kyrenio. Lakota je bila že neznosna, zato sva si najprej privoščila zelo dobro kosilo z razgledom na samostan. Nato sva si še ogledala res lep samostan in se martinčkala na močnem spomladanskem soncu.

Samostan Bellapais so zgradili kanoniki Regular v 13. stoletju. Lokacija se je prej imenovala Episcopia ali Piscopia, kar kaže, da je morda služila škofu Kirenije kot rezidenca in kot zatočišče pred arabskimi napadi v 7. in 8. stoletju. Prvi prebivalci, za katere je znano, da so se naselili na mestu ali v njegovi bližini, so bili kanoniki Svetega groba, ki so pobegnili iz Jeruzalema po njegovem padcu pod Saladinom leta 1187. Kanoniki so bili skrbniki cerkve Svetega groba. Aimery de Lusignan je ustanovil samostan, prve stavbe pa segajo v obdobje med 1198 –1205. Samostan je bil posvečen kot opatija sv. Marije Gorske. Beli kanoniki so nasledili ustanovne kanonike leta 1206. Posledično se v dokumentih iz 15. in 16. stoletja Bellapais imenuje Bela opatija. Glavna stavba, kot jo lahko vidimo danes, je bila zgrajena v času vladavine kralja Huga III. 1267–1284. Samostan in jedilnica sta bila zgrajena v času vladavine kralja Huga IV. med 1324–1359. Hugo IV. je živel v opatiji in dal zgraditi stanovanja za njegovo uporabo. Leta 1373 so Genovežani napadli Kirenijo in skoraj uničili Grad Kyrenia. Genovežani so Bellapaisu odvzeli vse, kar je bilo prenosno in kakršne koli vrednosti.

OBALNA KYRENIA

Pozno popoldne sva preživela v obalnem mestu Kyrenia, kjer sva se sprehodila ob morju, opazovala domačine pri nedeljskih pohajkovanjih in uživala v obalnem vrvežu. Odličen sveže stisnjen pomarančni sok, baklave s pistacijami in odličen turški čaj.

HOTEL MERYEM’S

Zvečer sva se utrujena pripeljala do najinega butičnega hotela Meryem’s. Sicer nama ta stil ni najbolj všeč, a včasih na potovanju za kakšno nočitev prav ustreza. Butični hotel je urejen do potankosti, pričakala naju je velika soba, dobra klima za gretje, debela odeja in vroča voda pod tušem. To je vse, kar sva potrebovala.