BALKAN TRIP: Načrt potovanja (23 dni)
Najino tretje dolgo letošnje potovanje ni bilo v prvotnem popotniškem načrtu. Nekaj več dopusta je prispevalo k hitri odločitvi, da se podava od doma z avtomobilom na eno daljše potovanje po Balkanu. Želela sva si predvsem morja, sonca, dobre hrane in prijaznih ljudi. Hkrati pa skupaj sploh še nisva bila na daljšem potovanju z najinim avtomobilom in sva si tega prav želela. Večino potovanja sva preživela na celinski Grčiji, kjer še nihče od naju ni nikoli potoval. Seveda sva na dolgi poti do tja in nazaj izbrala nekaj postankov. Na 23-dnevnem potovanju po Balkanu sva prevozila kar 5.500 km, spala v 16 različnih hotelih in si ogledala kar 11 UNESCO-vih kulturnih in naravnih znamenitosti. Najbolj naju je na potovanju navdušil preplet zgodovinskih ogledov in kopanja v čudovitem turkiznem morju, ki se v Grčiji septembra ogreje na neverjetnih 29 st. Celzija. Če potovanje spremlja odlična kulinarika, pa sva tako in tako v sedmih nebesih. In grška kulinarika vas zagotovo nikoli ne bo razočarala. Priporočam!
PRED POTOVANJEM – Kdaj, zakaj in kako?
To potovanje sva imela kar nekaj časa že v načrtu, a sva si ga malce puščala za takšno posebno priložnost. Torej, ko bo treba na hitro spakirati in se odpeljati na pot ter ne bo dovolj časa za načrtovanje. Ker se je ponudila priložnost, sva jo seveda zagrabila z obema rokama. Ne boste verjeli, ampak jaz do tega potovanja še nikoli nisem bila v Grčiji. Ne na celini ne na kakšnem od otokov. Sem si pa zelo želela predvsem na potovanje po celinski Grčiji ter seveda v Atene in Meteoro. Po ostalih državah Balkana sem že veliko potovala, a izbirala sva mesta in kraje, kjer še nisva bila.
PRENOČIŠČA NA POTI
Na najinem 23-dnevnem potovanju predvsem po celinski Grčiji ter seveda z nekaj postanki na poti tja in nazaj sva prespala v 16 različnih hotelih ali apartmajih. Izbirala sva predsem manjše zasebne nastanitve, vse pa sva si rezervirala vsaj nekaj dni vnaprej preko rezervacijskega sistema Booking. Tokrat nisva imela vnaprej dokončno začrtane poti, tako da sva res rezervacije delala sproti le kakšne 3 dni vnaprej.
HRANA NA POTI
Vedno poudarjam, da pravih počitnic ni brez dobre hrane. In počitnice v Grčiji vas v tem pogledu zagotovo ne bodo razočarale. Vsak dan sva jedla zelo okusno in dobro, tako zajtrke, kosila kot tudi večerje. Seveda prednjači ob vsakem glavnem obroku odlična grška solata s feta sirom, brez katere v Grčiji ne mine dan. Zraven vedno postrežejo domači kruh, vrhunske olive in olivno olje, pogosto sva naročila tudi kapre. Med najbolj poznane grške jedi sodijo tudi girosi s piščancem ali svinjino. Povsod je seveda tudi velika izbira morskih jedi ter njihove slavne musake in pite s špinačo. Vsekakor je Grčija kulinarična destinacija in vam prav nič ne bo hudega. Prej obratno.
VSI STROŠKI POTOVANJA
Počitnice na Balkanu s poudarkom potepanja po celinski Grčiji so bile res ugodne. K temu dejstvu zagotovo pripomore to, da ni letalskega prevoza, ki hitro vsaj za enkrat podraži potovanje. To so bile najine najcenejše počitnice v zadnjih osmih letih in tudi prvič sva potovala od doma s svojim avtomobilom. Po toliko letih se nama je tovrstnega načina potovanja prav zahotelo. Na kratko – odlične počitnice za zelo normalno ceno.
CELOTEN NAČRT POTOVANJA – 23 DNI
MAKEDONIJA: Spominska hiša Matere Tereze v centru Skopja (1. dan)
Na dolgo pot do Skopja sva se odpravila že ob 3. uri zjutraj, da sva čim več poti prevozila še po hladnem in po prazni cesti. Kljub temu, da je bilo konec avgusta, so bile čez dan še vedno visoke temperature, midva pa se temu v avtu rada izogneva. Zelo lepo in tekoče sva se peljala čez celo Hrvaško, hitro prestopila mejo s Srbijo in prispela v Leskovac ravno okrog 11h, ko je bil čas za kosilo. Zavila sva z avtoceste in se ustavila v kiosku, kjer je bilo največ domačinov. To je zagotovo recept za odlično in poceni gurmansko pleskavico s sirom. Z vožnjo sva nadaljevala do makedonske meje, ki sva jo tudi prečkala zelo hitro in brez težav. V Skopje sva prispela ob 14.30 in kar na parkirišču počakala na svoj apartma v zasebni hiši. Peš sva se podala v center Skopja na glavni trg, kjer je tudi sloviti kamniti most in spominska hiša Matere Tereze.
GRČIJA: Plavanje v toplem morju na Sitoniji (2. dan)
V Skopju sva si privoščila spanec do šestih in nadaljevala pot proti grški meji na polotok Halkidiki. Bila je sobota in žal tudi gneča tako na cesti kot tudi na meji. Za prestop meje sva čakala več kot eno uro in tudi okrog Soluna je bil precej zgoščen promet. Še bolj pa je bil promet zgoščen na eni in edini cesti na polotok Halkidiki in seveda naprej proti Sitoniji. Sicer časovno proti koncu sezone, a še vedno prevelika gneča za najin okus. Na vseh straneh polotoka Sitonija so lepe plaže. Midva sva si izbrala za prvi dan vzhodno stran in sicer plažo Armenistis. Po hitrem kopanju sva si privoščila samo še kosilo v restavraciji na plaži, nato pa takoj nadaljevala proti Sartiju, kjer sva imela rezerviran hotel. Večerni sprehod po malem obalnem mestu, kepica sladoleda, nakup svežih fig in nektarin ter dolg spanec.
GRČIJA: Nepozaben sončni vzhod in grška ležernost (3. dan)
Še sreča, da sta glava in telo ubogala jutranjo budilko, saj sva doživela enega najlepših sončnih vzhodov v življenju. Še pred zoro sva se sprehodila po plaži v Sartiju, nato pa čudoviti prizor narave nad goro Atos. Prekrasen sončni vzhod v prekrasnih odtenkih. Po čudnih ozkih in makadamskih cestah sva komajda prispela do plaže Kriaritsi, ki je na jugu Sitonije. Lepa, dolga in široka plaža s praktično nič obiskovalci je obetala veliko. A naju je po slabi uri pregnal močan veter s sunki, hkrati pa je bilo morje zelo valovito. Pobegnila sva s plaže na res odlično kosilo v vasico Porto Koufo. Morska pojedina v pravi domači grški taverni Tzitzikas je bila več kot odlična. S polnimi želodci sva se podala naprej na zahodno stran Sitonije in si privoščila počitek ter plavanje na mirni plaži Lagomandra. Na plaži nas je bilo vseh skupaj deset, zato sva končno dobila tudi svoj košček miru. Apartma sva imela tokrat res čudovit – sredi nasada stoletnih oljk. Končno prava grška ležernost.
GRČIJA: Kopanje in sončenje na plaži Kalogria (4. dan)
Za zadnji dan počitnikovanja na Sitoniji sva si izbrala bližnjo plažo Kalogria. Moram priznati, da je bila res pravi zadetek v polno. Na plažo sva prišla takoj po zajtrku, torej že okrog osme ure zjutraj. Za naju je to najlepši del dneva in bilo ni še nikjer nikogar. Našla sva svoja dva kvadrata pod borovcem in uživala. Jutranje kopanje, branje, poležavanje in počitek. Morje je bilo res lepo – toplo, mirno in turkizne barve. Končno tudi vetra ni bilo veliko, celo dopoldne celo popolno brezveterje. Kasneje je seveda bilo več obiskovalcev, a še vedno ne prehudo. Dan sva čudovito izkoristila, nato pa se v pozno popoldanskih urah odpeljala v notranjost do hotela Maison. Na cesti je bilo precej gneče, a še vedno veliko manj kot ob prihodu. Hotel sva imela sredi ničesar, a je bil popolnoma nov, lep, soba ogromna, tako da sva bila prezadovoljna.
GRČIJA: Antični Delfi in samostan Hosios Lukas (5. dan)
Končno je napočil čas za prvo raziskovanje antične Grčije. Najprej sva celo dopoldne vozila proti mestu Delfi. Prvi del po široki in prazni avtocesti, nato pa sva zavila v hriboviti del, kjer je bilo veliko število tovornjakov, saj sva se vozila po vijugasti cesti mimo ogromnih rudnikov boksita. V zadnjem delu poti do zgodovinskega Delfija sva peljala po čudoviti pokrajini nasadov stoletnih oljk. Kar naenkrat sva zavila iz doline visoko v hribe in zagledala ostanke antičnega mesta. Mesto je dokaj majhno in leži ob vznožju hriba. Ogledala sva si ostanke mesta, najbolj pa naju je navdušil stadion in seveda gledališče s čudovitim pogledom v dolino. Na istem mestu se nahaja tudi bogat arheološki muzej, v katerem skrbno hranijo ostanke kipov in predmetov iz obdobja antične Grčije. Nekaj 10 kilometrov stran sva si ogledala še samostan Hosios Lukas v mestu Distomo, ki so ga zgradili v 10. stoletju. Sledila je samo še vožnja do hotela v Megari.
GRČIJA: Čudovite Atene – Akropola, stadion, častna straža in tržnica (6. dan)
Že doma sva sklenila, da se v Atene ne bova vozila s svojim avtomobilom, zato sva si prenočišče rezervirala v Megari. Od tam sva se peljala z precej udobnim in ugodnim vlakom do centra Aten in se izognila gneči. Okoli osme ure zjutraj sva že bila pod čudovito Akropolo, kar je bil najin prvi cilj v Atenah. Prihajale so že množice turistov, tako da gneči se nisva mogla izogniti. Akropola s Partenonom je nadvse čudovita in leži na visoki pečini nad mestom. Z nje se vije čudovit pogled na celotno mesto in vse ostale zgodovinske ostanke Aten. Nato sva se sprehodila na hrib Filopappou, od koder je znameniti filmski pogled na Akropolo. Spust nazaj do muzeja, kjer sva si ogledala arheološke ostanke in predvsem ohladila možgane pred vročino. Po kosilu sva peš nadaljevala proti ogromnemu olimpijskemu stadionu stare in moderne dobe. Srce nama je zaigralo, ker tako čudovitega arhitekturnega dosežka že dolgo nisva videla. Prekrasno doživetje. Zelo sva se v Atenah veselila tudi ogleda menjave straže pred grobom neznanega vojaka. Sprehodila sva se samo še do mestne tržnice in se z vlakom odpeljala nazaj v Megaro. Atene so naju iskreno pozitivno presenetile.
GRČIJA: Korintski prekop, Epidaver, Mikene, Šparta in idilična Monemvasia (7. dan)
Iz Megare sva se opeljala takoj po zajtrku in se najprej ustavila ob Korintskem prekopu. Upala sva na kakšno večjo ladjo, a več kot prečkanje jahte in jadrnice nisva videla. Veličasten prekop, a še vedno veliko premajhen za današnje tovorne ladje. Z vožnjo sva nadaljevala do antičnega mesta Epidaver, kjer sva si ogledala veličastno gledališče. Najin naslednji postanek so bile Mikene, kjer je od antičnega mesta ostalo bolj malo za videti, sva si pa ogledala prekrasen muzej z najstarejšimi primerki. V bližini je tudi veličastna Atrejeva zakladnica. Sredi dneva sva prispela v Šparto do slovitega kipa in si privoščila okusno kosilo. V Šparti sva si ogledala popolnoma nov in zelo zanimiv muzej oljk. Sledila je samo še vožnja do lepe vasice Monemvasia, ki naju je dobesedno navdušila. Za začetek že sam pogled s hotelskega balkona na otok, nato pa še sprehod po prečudoviti kamniti vasici iz 10. stoletja.
GRČIJA: Prekrasen sončni vzhod in rajski otok Elafonisos (8. dan)
Ko sva še pred zoro odgrnila zaveso v najini hotelski sobi, sva skoraj padla po tleh. Prebudil naju je čudoviti sončni vzhod za otokom Monemvasia in risal čudovite barve na nebu. Tega sončnega vzhoda zagotovo nikoli ne bova pozabila, ker je to bil eden najlepših prizorov v najinem življenju. Takoj po šesti uri zjutraj sva se odpeljala na jug proti otoku Elafonisos. Ujela sva že prvi trajekt na otok in bila že pred osmo uro zjutraj na zajtrku na rajski plaži. Elafonisos je manjši otok na jugu Peloponeza in se ponaša z dvema najlepšima plažama celotne celinske Grčije. Mnogi pravijo Elafonisosu tudi grški Maldivi. Res je lepo, a jim do maldivskih plaž vseeno še malce manjka. Našla sva si lep kotiček na plaži in cel dan uživala v čudovitem, toplem, čistem, mirnem grškem morju. Dva dni uživancije in dobre grške hrane na sporedu. Se nisva čisto nič pritoževala.
GRČIJA: Uživanje na rajski plaži Simos otoka Elafonisos (9. dan)
Uživanje, poležavanje, kopanje, branje in dobra hrana na otoku Elafonosis. Edina slabost otoka je ta, da moraš do plaže z avtomobilom. Nama je bila plaža v zalivu Simos najlepša, zato sva tudi naslednji dan uživala v prijetni senci te plaže. Odmaknila sva se od obiskovalcev do grmičevja, se parkirala v senčko in v samoti uživala cel dan. Na plaži sva bila ponovno že ob osmih zjutraj in to so za naju najlepši trenutki. Mir, tišina, mirno morje. Tokrat bodo izjemoma le fotografije opisale najin dan.
GRČIJA: Slapovi Polylimnio in lepa trdnjava Methoni (10. dan)
Po dveh dneh uživancije in poležavanja na otoku Elafonisos sva se odpravila dalje. Z otoka sva se poslovila že ob sedmih zjutraj s prvim trajektom in se na poti ustavila na zajtrku v lokalni kavarni manjšega mesta. Z vožnjo sva nadaljevala med ogromnimi nasadi oljk in pomarančevcev proti zahodu Peloponeza. Prva najina postojanka so bili slapovi Polylimnio, do katerih sva se namučila tako z avtom po ozkih lokalnih cestah in tudi peš v grozljivi vročini. Ohladila sva se šele v lepi hotelski sobi na v obalnem mestu ter si v miru privoščila sredi dneva dobro kosilo ob plaži. Ko se je polegla neznosna vročina, sva se odpeljala v simpatično majhno mesto Methoni, kjer naju je za dolgočasnim obzidjem pozitivno presenetil čudovit grad.
GRČIJA: Kopanje in sončenje na plaži Voidokilia (11. dan)
Pred nama je bil še en ležeren dan na plaži. Tokrat sva si izbrala lepo plažo Voidokilia, ki je bila oddaljena od hotela nekaj kilometrov. Peščena plaža je popolne polkrožne oblike z zelo mirno in toplo turkizno vodo. Plaža se nahaja ob laguni Gialova, ki spada pod zaščiteno območje Natura 2000. Na plaži sva bila skoraj prva že zjutraj ob osmi uri in privoščila zasebno jutranje kopanje. Seveda so nato začeli prihajati turisti, tako da sva ob veliki vročini in brezveterju zdržala le do 12. ure. Sledilo je kosilo v bližini najinega hotela, nato pa večerni sprehod in palačinke z nutelo v simpatičnem sosednjem obalnem mestu Pilos.
GRČIJA: Stadion v Olimpiji in samostan Mega Spilaio (12. dan)
Že kot otrok sem sanjala o znamenitem stadionu prvih olimpijskih iger v grški Olimpiji. Z velikim pričakovanjem sva se po zajtrku odpeljala do mesta Olympia in si najprej ogledala celotno arheološko najdišče z ostanki atičnega svetišča. Kako dober občutek je stati na stadionu, kjer so se odvijale prve olimpijske igre klasične dobe. Olimpijske igre so tukaj potekale vsaka štiri leta od 8. stoletja pred našim štetjem do 4. stoletja našega štetja. Od zgodovinskega mesta je ostalo bolj malo, je pa zato na ogled veliko primerkov tudi v obeh bližnjih muzejih. Po ogledih in kosilu sva se odpeljala po avtocesti do Diakopta, nato pa še naprej v hriboviti del do neobleganega pravoslavnega samostana Mega Spilaio, ki leži v jami ob ogromni pečini. Ob pogledu na samostan in ogledu njegove notranjosti sva ostala brez besed in hitro pozabila vse ovinke, ki vodijo do njega. Zelo priporočam.
GRČIJA: Z vlakom iz Diakofta po zgodovinski progi v Kalavryto (13. dan)
Dolgo sva premišljevala o poldnevnem izletu z vlakom iz Diakofta do majhne vasice Kalavryta. Na koncu sva se odločila, da greva in si kupila po ineternetu tudi vozovnice nekaj dni vnaprej. Moderen vlak s tremi vagoni nas je odpeljal po ozki soteski z nekaj prav lepimi vzponi v gorsko vasico, kjer sva preživela le dobri dve uri. Vasica je zelo turistično obarvana z nekaj restavracijami in trgovinami. Z vlakom sva se nato odpeljala nazaj do Diakofta in se odpeljala čez moderen most v Patrasu do otoka Lefkada. Na Lefkadi sva z odprtimi usti in po dolgih 14-ih dneh na poti spet doživela množični turizem. Apartma sva imela 10 minut stran od simpatične vasice Agios Nikitas, a prvo pozno popoldne sva preživela na sosednji plaži Katisma, ki nama res ni bila všeč. A za skok v toplo in čisto morje ter lep sončni zahod je bila plaža vseeno čisto korektna.
GRČIJA: Biser Grčije – prečudovita peščena plaža Milos (14. dan)
Na otoku Lefkada (Lefkas) je nekaj prečudovitih plaž. Vse se nahajajo na zahodnem delu otoka, tako da skrbno izberite svoje prenočišče. Midva sva imela tri nočitve v apartmaju, ki je bil oddaljen 10 minut peš od vasice Agios Nikitas in približno 30 minut peš čez hrib do najlepše peščene plaže Milos. Zjutraj sva si kupila jabolčne zavitke v sosednji pekarni in se zgodaj odpravila peš na plažo. Do plaže Milos lahko pridete le po tej poti, ki je čez hrib po gozdni poti, za katero priporočam vsaj Teva natikače ali celo superge. V navadnik japonkah gre zelo težko in lahko si zvijete gleženj, saj je precej strma in mivkasta. Druga možnost je čoln is vasi Agios Nikitas, a prvi pelje šele ob 10. uri. Kot običajno sva bila med prvimi obiskovalci in uživala v miru čudovitega zaliva, prvih sončnih žarkov ter turkiznem toplem morju. Enostavno prekrasno. Seveda so kasneje začeli prihajati obiskovalci, a še vedno je bila precej znosno in tudi ne hrupno, saj na plaži razen res mini kafiča ni nobene druge ponudbe. Rajsko!
GRČIJA: Turkizno morje ob plaži Milos na Lefkadi (15. dan)
Otok Lefkada je resnično nekaj posebnega s svojimi prečudovitimi peščenimi plažami. Izstopajo tri plaže na zahodni strani otoka – Milos, Egremni in Porto Katsiki povsem na jugu. Nama je stric Google malce pomagal in sva se na koncu tudi drugi dan odločila za plažo Milos. Razlogi so bili naslednji. Milos nama je bil včeraj res všeč. Tako zelo všeč, da sva hotela ponoviti izkušnjo in samo uživati. Imela sva še en dan na voljo in enostavno nisva hotela eksperimentirati. Do plaže Egremni je po novem uničena pot s kopnega, tako da je dostopna samo s čolnom, kar nama ni všeč. Do plaže Porto Katsiki pa se lahko dobesedno pripelješ z avtom, kar je ponovno pomenilo zagotovljeno neznosno gnečo. Tako sva ponovila dan na plaži Milos, do katere sva šla peš in res uživala. Obisk priporočam septembra, ko ima morje skoraj 30 stopinj Celzija in ni več neznosne gneče.
GRČIJA: Miren zaliv Lichnos in večer v Pargi (16. dan)
Preden sva zapustila obalno Grčijo sva se za dva dni še ustavila blizu Parge in si namestitev našla v mirnem zalivu Lichnos. Z Lefkade sva imela dobri dve uri vožnje, vmes tudi skozi zanimiv podvodni tunel. Ampak v Grčiji gradijo popolnoma nove in zelo lepe ceste, zato se marsikatera pot zelo skrajša. Privoščila sva si zajtrk in se namestila v najinem hotelu Dolphin, ki je na vrhu zaliva. Nato pa na plažo, kopanje, sončenje in plavanje ponovno na sporedu. Predzadnji dan na plaži sva dodobra izkoristila. Zaliv ima tudi lep in velik kamp pod starimi oljkami, manjšo trgovino in dve plažni restavraciji. Vse, kar potrebuješ za krasen dopust. Zvečer sva se odpeljala še na sprehod do Parge, kjer pa naju je pričakalo na stotine turistov. Zelo dolgo že nisva videla takšnih množic in res polnih ulic turistov. Še posebej ne sredi septembra. Sva dobesedno pobegnila.
GRČIJA: Uživanje na krasni mirni plaži Lichnos (17. dan)
Zadnji morski dan najinih grških počitnic sva preživela na plaži Lichnos, ki je tokrat dobila še lepšo perspektivo. Iz zraka je videti še toliko lepša. Popoln zaključek ob grškem morju. Kako lep zaliv je Linchos, pa naj tokrat povedo fotografije in kratek video posnetek z višine.
GRČIJA: Edinstvena Meteora s samostani v zraku (18. dan)
Dovolj je bilo morja, zato sva se z velikim veseljem že pred sedmo uro zjutraj odpravila proti edinstveni Meteori. Dolgo je bila na najinem popotniškem seznamu želja. Dobri dve uri vožnje, ki je bila predvsem v zadnjih tridesetih kilometrih zelo zavita. V dolini zagledava visoke osamelce, ki so nakazovali prihod so samostanov v Meteori. Meteoro obkrožata mesto Kalabaka in vas Kastraki, kjer sva midva imela tudi krasen hotel. Ob devetih zjutraj sva sedla na zajtrk, nato pa sva si ogledala tri samostane, ki so jih zgradili visoko na naravnih skalah. Vsi samostani so bili zgrajeni med 14. in 16. stoletjem in so pod Unescovo zaščito. V času največjega razcveta je tu delovalo celo 24 samostanov za nune in menihe grške pravoslavne cerkve, danes jih deluje še šest. Dan sva zaključila z opazovanjem lepega sončnega zahoda nad Meteoro.
GRČIJA: Gorske vasi Vikos, Papingo in Konitsa (19. dan)
Zadnji dan v Grčiji sva se odpeljala v tipične gorske vasi sredi neokrnjene narave. Najprej sva si želela blizu mesta Ioannina ogledati kraško jamo Perama, a jo je prejšnji dan ob močnem deževju popolnoma zalila voda, tako da ogledi niso bili možni. Z vožnjo sva nadaljevala proti majhni vasici Vikos, kjer je le nekaj starih hiš, lokal in lep pogled na kanjon Vikos, ki velja za največjega v Evropi. Sledil je postanek v sosednji zelo lepi vasi Papingo, kjer sva sredi ničesar srečala vse grške policaje, ki so po visokih hribih lovili prebežnike. Popoldan sva prispela v Konitso, kjer sva si ogledala čudovit kamniti most iz leta 1870. Po dobrih dveh tednih sva tudi doživela nekaj kapelj dežja in zmerne ohladitve, ki sva se je res razveselila.
ALBANIJA: Zanimivi zgodovinski mesti Gjirokastër in Berat (20. dan)
Čas za slovo od Grčije in počasi v nekaj dneh nazaj do doma. Iz Konitse sva imela samo nekaj 10 kilometrov vožnje do grško-albanske meje, ki sva jo prečkala v nekaj minutah. Po Albaniji sva se lahko vozila povsem normalno po lepi in novi cesti, zato sva prispela v mesto Gjirokastër že okrog devete ure zjutraj. Majhno staro mesto je pod Unescovo zaščito in ima čudovite hiše s kamnitimi strehami. Ogledala sva si zgodovinsko trdnjavo in se sprehodila po ulicah starega dela mesta. Z vožnjo sva nadaljevala proti mestu Berat, ki je prav tako pod Unescovo zaščito. Berat se nahaja malce izven glavne ceste, zato je promet potekal v zadnjem delu nekoliko počasneje. Berat ali mesto tisočerih oken je pravi kulturni biser Albanije. Sprehod po ulicah in ogled tradicionalne hiše naju je navdušil. Zelo lepo in vredno postanka na balkanski poti.
ČRNA GORA: Pršut v Njeguših, Boka Kotorska in Herceg Novi (21. dan)
Po odličnem zajtrku pri Miri v Beratu na terasi z najlepšim razgledom sva se odpeljala proti Črni Gori. Ceste v Albaniji so bile zelo lepe in visoko nad najinimi pričakovanji, zato sva zelo hitro prispela na mejo s Črno Goro. Tam so morali črnogorski policaji pokazati svojo moč in so nama eno uro pregledovali številke šasije in stekel, če avto ni ukraden. Po ovinkasti cesti sva se mimo Skadarskega jezera in Podgorice pripeljala v bližino nacionalnega parka Lovčen. Ustavila sva se na planoti Njegoši, kjer celo leto ravno prav piha veter, da lahko sušijo dober pršut. V vsaki garaži vam ga narežejo in postrežejo s domačim sirom. Sledila je vožnja po ozki ovinkasti cesti do zaliva Boke Kotorske. Čudoviti pogledi na zaliv za vedno ostanejo v spominu. Nočitev sva imela rezervirano v Herceg Novem, kjer sva se še zadnjič kopala v toplem morju in se ob polni Luni sprehodila po rivieri na palačinke.
BIH: Stari most v Mostarju in slapovi Kravice (22. dan)
Precej let sem si želela obiskati Mostar, a se mi je vedno nekako izmuznil iz načrta. Tokrat sva ga seveda vključila v najin načrt in ga obiskala že v dopoldanskih urah. Mostar je precej majhen, v katerem največ slave žanje lep Stari most in staro mestno jedro z ozkimi ulicami, prepolnimi turističnih trgovin. Privoščila sva si burek, baklavo in kavo, se sprehodila po ulicah, nato pa nadaljevala do slapov Kravice. Ob veliki gneči sva se samo smejala in si mislila svoje. Sicer lepi slapovi, a za naju prevelika množica. Na hitro sva si privoščila čevapčiče, nato pa po hrvaški avtocesti do najine zelo skromne hotelske sobe v Plitvicah.
HRVAŠKA: Nacionalni park Plitvička jezera (23. dan)
Hrvaški nacionalni park Plitvice sem nazadnje obiskala pred petnajstimi leti. Spomini so že skoraj popolnoma zbledeli, zato je bil res že čas za ponoven obisk. Prespala sva v dotrajanem hotelu Bellevue znotraj parka, a nama je to omogočalo super izhodišče za dopoldanski ogled. Po zajtrku s samimi Japonci v jedilnici sva se podala na ogled. Lansko leto so omejili število obiskovalcev na uro, zato morate vsaj 2 dni vnaprej kupiti vstopnice po internetu za točno določeno uro in vhod. Midva sva si kupila vstopnice ob 9. uri in vhod 2, ker sva ga imela pred hotelom. Plitvice še vedno lepe, neokrnjene in čudovite.
ZA KONEC…
Potovanje po Balkanu s poudarkom na celinski Grčiji je bilo zelo lepo, predvsem ker sva združila morje z raziskovanjem zgodovinskih krajev. Nekaj dni na morju, nekaj dni med zgodovinskimi ostanki je ravno prava dinamika, da ti ne postane dolgčas. Zagotovo sva izbrala tudi idealen čas, ko je bilo morje zelo toplo, gneče turistov pa so se umirile. Če se zadovoljite tudi z precej nižjimi temperaturami morja, potem je konec junija in julij še boljša izbira, ker je res malo turistov. Sicer pa predvsem Grki čudoviti ljudje, prijazni na vsakem koraku, tako da res počutite dobrodošli in vedo, kaj pomeni turizem in kaj je turist. Kralj! Sploh na Peloponezu. Hrana pa je tako in tako na vsakem koraku izjemna in po zelo dostopnih cenah. Vsekakor priporočam potovanje za vse starosti in seveda tudi za družine. Potovalni tempo pa si le prilagodite sebi in svojim sopotnikom.
ZANIMIVO BRANJE
IZKORISTI 15 EUR POPUSTA NA BOOKING.COM
ČASTIŠ KAVO?
Naju častiš kavo na potovanju...
€5,00
Andreja's WORLD 
Hvala vama za celoten potopis. Naslednji teden se z družino odpravljamo do Grčije in mi vajjn potopis pride zelo prav pri načrtovanju poti.
Malenkost. Grčija je odlicna izbira. Uzivajteeeeeee… 😊 Srecno in vse dobro!