Na čudovito zeleni in presenetljivo gorati otok Samosir sva prišla z enim samim namenom. Neskončno sva si želela videti tradicionalne hiše plemena Batak, ki jih najdemo posejane po celem otoku. Hiše spominjajo na ladje in so čudovito poslikane ter izrezljane. Presenetila naju številčnost tradicionalnih hiš, saj sva pričakovala le tu in tam kakšno. Najela sva si skuter in se cel dan vozila po otoku in občudovala tradicionalne vasi. Ogledala sva si tudi dva muzeja na prostem ter se ustavila ob nekaterih grobnicah kraljev. Vmes sva se povabila na tradicionalno poroko ter ženinu in nevesti zaželela vse dobro v skupnem zakonu. Zvečer sva zadovoljna počivala v zelenem raju našega hotela in si privoščila vrhunsko masažo celega telesa z Aloe Vero.

VAS TUK TUK NA OTOKU SAMOSIR SREDI JEZERA TOBA

Šele zjutraj sva praktično videla, kje se nahajava, saj sva včeraj prispela v trdi temi. Po obilnem zajtrku na hotelskem vrtu sva si najela skuter in se odpravila na celodnevno raziskovanje otoka Samosir. Jezero Toba (Danau Toba) je veliko naravno jezero, ki je nastalo z ogromnim vulkanskim izbruhom. Dolgo je približno 100 km in široko 30 km. Njegova globina je tudi do 505 metrov in leži na nadmorski višini 900 metrov. Je največje jezero v Indoneziji in tudi največje vulkansko jezero na svetu. Mega vulkanski izbruh je zagotovo spremenil podnebje, saj velja za največji znani eksplozivni izbruh na Zemlji v zadnjih 25 mio letih. Po nekaterih teorijah je ta izbruh uničil večino prebivalstva in tako spremenil gensko sestavo človeka. Njegov izbruh bi naj vplival tudi na podnebje in sestavo tal vzhodne Afrike.

MUZEJ HUTA BOLON SIMANINDO

Otok Samosir leži sredi jezera Toba in je pravi mali zeleni raj. Naju je zelo spominjal na Madeiro, ki velja prav tako za vulkanske otoke. Zelo hribovit s strmimi pobočji, zelene barve, bujno rastje in nadvse prijazni ljudje. Največ turistov je nastanjenih v vasi Tuk Tuk, kjer sva bila tudi midva. Od tam sva se najprej podala na sever in že na prvih ovinkih strmela v tradicionalne hiše ljudstva Batak. Okoli otoka Samosir vodi ena cesta, po kateri poteka ves promet. Cesta je dokaj normalna z manjšimi in večjimi luknjami. Previdnost na skuterju ni odveč, če ne želiš pristati v kakšnem obcestnem jarku. Pohitela sva do muzeja na prostem, ki se imenuje HUTA BOLON SIMANINDO. Ob deseti uri je bil namreč predviden tradicionalni ples plemena Batak. Nič kaj oblegana lokacija s strani turistov (samo 6 nas je prišlo), zato nastopajoči niso bili ravno pri volji in so menda zelo skrajšali njihov program. A vseeno je bil ogled muzeja nadvse zanimiv. V muzeju si lahko ogledate tradicionalne hiše kralja, ostale družine, hlev in tudi grobnice. Ena od tradicionalnih hiš je tudi odprta in v njej so razstavljeni predmeti, orodje in pohištvo Batakov.

SREDI PRAVE VASI MED BATAKI

Ko sva si ogledala muzej, sva se še malce popeljala naprej proti severu in z ceste zavila v eno vas. To pa je bila čisto prava vas, čisto prave tradicionalne hiše in čisto pravi domačini. Kako zelo lepe hiše so si zgradili. Čeprav so majhne, lesene in skromne, so izjemno fotogenične in pravo arhitekturno čudo. V tradicionalni vasi, ki sva jih potem videla še nešteto, so hiše obrnjene stran od ceste, postavljene so druga proti drugi in na sredini je veliko dvorišče. Sprehodila sva se do domačinov, ki so v senci klepetali. Žal niso govorili niti besede angleško, zato smo se dokaj hitro poslovili. Vljudno se pohvalila njihove lepe hiše in jim zaželela vse dobro.

PLEME BATAK

Ljustvo plemena Batak od nekdaj in tudi še danes živijo samo v severnem delu Sumatre. Ljudstvo Batak je po arheoloških dokazih nastalo pred 2500 leti, ko so na Sumatro prišli naseljenci iz Filipinov in Tajvana preko Bornea. Ljudstvo plemena Batak pogosto opisujejo kot osamljene ljudi, zaradi svoje lokacije v notranjosti Sumatre. A obstajajo dokazi, da so trgovali z drugimi ljudstvi nazaj že tisočljetje ali celo več. Batake v mnogih zgodovinskih zapisih opisujejo kot ljudožerce, ki pa dandanes niso več. Vsaj upam. Sicer velja otok Samosir za izredno rodoviten otok, kjer se je ljudstvo od nekdaj ukvarjalo s kmetijstvom. Tudi midva sva opazila, da raste vse. Koruza, riž, krompir, kava, kakav, vsa zelenjava in tudi tropsko sadje. Na dvoriščih so sušili “klinčke“. Ni se za pritoževati, le obdelovalnih površin ni prav veliko.

TRADICIONALNA POROKA DOMAČINOV

Ko sva se vozila nazaj proti vasi Tuk Tuk, sva slučajno prispela ravno na tradicionalno poroko, ki se je odvijala ob cesti. Živa glasba, srečna ženin in nevesta. Cela vas pleše in se veseli. Tudi midva sva pomolila glavi in se veselila z njimi. Zaželela sva jima srečo ter podarila nekaj denarja za lažji začetek skupne poti. Srečno mladoporočenca.

GROBNICE KRALJEV IN MUZEJ BATAK

Med vožnjo sva se ustavila tudi pri dveh kraljevih grobnicah. Za konec pa sva si ogledala še drugi muzej Batakov, kjer sva se sprehodila po notranjosti tradicionalne hiše in si ponovno ogledala predmete, pohištvo, orodje in oblačila ljudstva Batak. Zelo podobno kot na severu otoka, le da so stvari še bolj ohranjene in hiša je še v lepšem stanju.

POPOLDANSKI POČITEK NA VRTU PRED HOTELOM

Utrujena od celodnevne vožnje sva si pozno popoldan privoščila kosilo na domačem dvorišču in uživala v prijetni klimi ob jezeru. Simpatična lokacija za sprostitev.

Celotni stroški za 2 osebi = 126 EUR

• najem skuterja za cel dan = 100.000 IDR (8 EUR)
• bencin za cel dan vožnje = 20.000 IDR (2 EUR)
• vstopnina Batak Museum & Dance = 100.000 IDR (8 EUR)
• denar za poroko mladoporočencema = 100.000 IDR (8 EUR)
• kosilo (nudli z rakci, piščanec, kava, čaj) = 110.000 IDR ( EUR)
• trgovina (sladoleda, bonboni) = 34.000 IDR (3 EUR)
• kartice 3x in znamke 3x = 51.000 IDR (4 EUR)
• magnetek za hladilnik = 10.000 IDR (1 EUR)
• kava, čaj, mufin = 52.700 IDR (4 EUR)
• masaža z Aloe Vero 1,5 h za oba = 470.000 IDR (32 EUR)
• spanje Tabo Cottages (NZ) = 600.000 IDR (48 EUR)

Devizni tečaji: 1 EUR = 1,1 USD; 1 USD = 3,97 RM; 1 EUR = 4,29 RM; 1 USD = 12.500 IDR

Uporaben namig za potovanje: V Maleziji in Indoneziji se trenutno najbolj izplača vse plačevati s kreditnimi karticami in je večinoma tudi povsod možno. Devizni tečaj na vaši banki je bil pri nama tudi 10% boljši kot pa tam v menjalnicah. Kjerkoli je bilo možno, sva potem plačevala s kreditnimi karticami (Mastercard) in tako na celi poti privarčevala 170 EUR. Na kreditni kartici sva imela devizni tečaj 1 EUR = 4,70 RM.

Objavil Andreja's WORLD

Oglejte si vse prispevke od Andreja's WORLD