ZDA – ARIZONA: Upper Antelope Canyon in Monument Valley (8. dan)
Tokrat sva si privoščila nekaj več spanja in se najprej odpeljala do razgledne točke Horseshoe Bend, saj sva imela dovolj časa. Ob 11h sva namreč imela ogled čudovitega kanjona Upper Antelope, ki sem ga rezervirala mesece nazaj. Opoldanski termini so zaradi žarkov sonca najboljši in takrat stene kanjona zažarijo v živo rdečih odtenkih. Tega seveda nisva smela nikakor zamuditi in bilo je naravnost fantastično. Po ogledu sva nadaljevala vožnjo najprej na jug, potem pa obrnila na sever naravnost v Oljato-Monument Valley, ki nam je vsem poznan iz ameriških filmov. Najprej sva imela v planu samo popoldanski ogled in vožnjo naprej, a sem zadnji moment rezervirala pregrešno drago sobo z razgledom na čudovito pokrajino. Tako sva lahko doživela kičasno lep sončni zahod in sončni vzhod.
RAZGLEDNA TOČKA HORSESHOE BEND
Do razgledne točke Horseshoe Bend na reki Colorado sva šla že pred dvema dnevoma, a takrat sva upala na sončni zahod in bilo je že precej pozno. Odločila sva se, da ga obiščeva še enkrat. Zato nama ni bilo potrebno spreminjati potovalnega plana, saj sva se tako in tako peljala mimo. Tukaj sva naredila malce zavoja, ker sva naknadno spreminjala načrte, a konec koncev se je izplačalo. Horseshoe Bend sva si ogledala zjutraj pred deveto uro. Bilo je manj ljudi in seveda lepša svetloba.
INDIJANSKI UPPER ANTELOPE CANYON
Že mesece vnaprej sem po internetu kupila vstopnice za ogled indijanskega kanjona Upper Antelope (www.navajotours.com). Ključno pri tem je, da dobite uro ogleda ob 11h, saj je takrat najlepša svetloba v kanjonu. Vanj posije nekaj nekaj žarkov sonca, zato se stene kanjona obarvajo v rdeže-oranžne tone. Seveda je zato ta termin razgrabljen več mesecev vnaprej, vstopnice pa niso najbolj poceni. Plačati jih morate v gotovini na licu mesta. Do vstopa v kanjon vas odpeljejo v skupinah na džipih. Vožnja traja približno 10 minut. S seboj lahko imate le fotoaparat, telefon in steklenico vode. Nič drugega. Nobena torbica, goproji z ročaji ipd. ni dovoljeno. Dokumente si predhodno nabašite v žepe od hlač, ostalo morate pustiti v avtomobilu. V kanjon se vstopa v skupinah in seveda je bila ponovno nepopisna gneča. Ampak moram priznati, da so vodiči zelo dobro organizirani in imaš več kot dovolj časa za fotografijo in ogledovanje. Zelo so prijazni in pokažejo ti točke, kjer nastanejo čudovite fotografije. Uživala sva ob sprehodu skozi kanjon in se nasmejana vrnila iz kanjona, katerega še vedno izoblikuje padavinska voda. Sončni žarki pa so naredili svojo domačo nalogo.
OLJATO – MONUMENT VALLEY
Po končanem ogledu sva nadaljevala vožnjo do parka Oljato – Monument Valley. Ker je to celo področje pod indijanskim upravljanjem, seveda letna karta za nacionalne parke ne velja. Najprej sva si hotela dolino Monument ogledati le sproti in nadaljevati z vožnjo do Moaba, a sva si zadnji trenutek premislila. Razlog je bil samo eden – sončni zahod in sončni vzhod. Od cene hotela (250 USD) se mi je zvrtelo v glavi, a sem pogoltnila slino. Najin hotel je bil na drugi strani parka, a še vedno so imeli vsi balkoni pogled na park in čudovito pokrajino, ki je vsem znana iz ameriških filmov. Najini želodčki so bili zelo glasni, zato sva si privoščila počasno kosilo v hotelski restavraciji, ki ima res dobro hrano. Oba sva si privoščila prve ameriške steake in bila sta odlična.
OLJATO-MONUMENT VALLEY – SONČNI ZAHOD
Po kosilu sva se potem malo pred peto uro popoldan odpravila do parka, se hotela zapeljati po parku z avtomobilom in narediti krožno pot. A naju v park niso več “uradno” spustili. Gospa Indijanka je rekla, da danes zapirajo ob 17h (čeprav bi morali delati do 19h) in meni nič tebi nič načeloma zaprla. Hm, dolg nos in na razgledno ploščad. Kava in čaj ter opazovanje lepe filmske pokrajine. Hitro sva sicer ugotovila, da bi se vseeno lahko zapeljala v park, saj ni nobene kontrole in so vsi drugi lepo vozili, a sva se tako dobro in udobno namestila, da ni bilo več nobene volje za vožnjo z avtomobilom. Naslednje 3 ure sva lepo uživala, počivala in si ogledovala ples barv. Sončni žarki so naredili svoje in doživela sva enega najlepših trenutkov v najini popotniški zgodovini. Hitro sem pozabila na ceno hotelske sobe.
Celotni stroški dneva za 2 osebi = 399 EUR
- kava in čaj = 5,50 USD (4,74 EUR)
- bencin = 30 USD (25,86 EUR)
- voda = 8 USD (6,90 EUR)
- vstopnina Upper Antelope Canyon = 120 USD (103,45 EUR)
- kosilo steak in burger = 34,30 USD (29,69 EUR)
- magnetek in kamen = 8,70 USD (7,53 EUR)
- kava in čaj = 6 USD (5,17 EUR)
- spanje Goulding’s Lodge (N) = 250 USD (215,5 EUR)
Prevoženi km = 354 km
Devizni tečaj: 1 EUR = 1,16 USD
Wow Andreja, te fotografije so spektakularne! Pa tale soba je bila definitivno vredna svojega denarja. Razgled je res wow. 😉
Ja, res je. Konec dneva sem si bila izjemno hvalezna za to spremembo na poti. 😉 Kaj sele zjutraj, ko sem lahko iz postelje gledala soncni vzhod. 🙂 Bos videla…
To je pa moglo bit zares veličastno. Res nekaj, kar sem si vedno želela ogledati v ZDA.
Sasa, a zaupam nekaj in malo potolazim duso? V zivo je zelo lepo, ampak so slike se veliko lepse kot v zivo. Obicajno je ravno obratno. 🙂