MYANMAR (BURMA): Zgodovinska mesta Sagaing, Mingun in Inwa (5. dan)

Andreja's WORLD 02.02.2020 Oddaj komentar

Za raziskovanje zgodovinskih mest v okolici Mandalaya si je potrebno vzeti cel dan. Midva sva se dan poprej dogovorila s šoferjem, da naju bo peljal na celodnevni izlet do vseh mest ter njihovih zanimivosti. Začeli smo zjutraj v Sagaingu, kjer sva v enem izmed budističnih samostanov počakala menihe, da so se zvrstili k obedu. Peljali smo se na vrh hriba na ogled pagode, od koder pa je tudi lep pogled na prestolnico budizma v Myanmaru. Stupe so se lesketale ena ob drugi. V Mingunu sva si ogledala najstarejšo stupo, kamnite leve in čudovito belo pagodo. S konjsko vprego sva se popeljala na ogled starodavne Inwe. Za zaključek pa smo se nazaj grede ustavili še enkrat v Amarapuri, kjer sva se malo bolj v miru sprehodila po tikovem mostu U-bein. V hotelu sva si zvečer ogledala še tradicionalno predstavo z lesenimi lutkami.

SAGAING – BUDISTIČNI SAMOSTAN

Šofer naju je pobral po zajtrku in naju odpeljal na celodnevni izlet po zgodovinskih mestih v okolici Mandalaya. Prvi postanek sva imela v mestu Sagaing, ki je bil prestolnica kraljevine Shan od leta 1315 dalje. Prestolnica je bila tukaj le 50 let (do leta 1364), potem pa se je takratni kralj odločil, da bo prestolnico kraljevine preselil v sosednjo Inwo. Četudi Sagaing ni bil več prestolnica kraljevine, je do danes obdržal spiritualno vlogo v državi. V mestu je dandanes doma na tisoče menihov in nun v številnih samostanih. Tudi domačini pridejo v Sagaing meditirati, kadar so v stresu. Najprej sva obiskala enega od večjih budističnih templjev, kjer sva počakala menihe, da so odšli na obed. Precej so se dolgočasili ob prihodu, nato pa so se ob tlesku vsi postavili v dolgo vrsto. Verjetno po stažu – najdaljši do najkrajšega. Za nekaj obiskovalcev se niso zmenili, tako da smo lahko res bili priča vsakodnevnemu prizoru.

SAGAING HILL Z PON NYA SHIN PAGODO

Naslednja postojanka je bil hrib, s katerega je lep pogled na reko Irawadi in vse majhne zlate pagode. Šele z vrha hriba je videti, koliko pagod, templjev in samostanov premore Sagaing. Na vrhu hriba je tudi budistični templj s pagodo, katerega sva si ogledala. Zelo lep tempelj in seveda veliko domačega dogajanja. V Sagaing se zgrinjajo predvsem domačini, kamor prihajajo na svoje obrede.

SAGAING – UMIN THONZE PAGODA

Zelo blizu je še ena pahoda, ki sva si jo na hitro ogledala. Posebna je zaradi 45 budinih podob. Posebna pa sva bila tudi midva, saj so se hoteli vsi domačini fotografirati z nama. Ni bilo prav veliko drugih obiskovalcev.

MINGUN – MINGUN PAYA IN LIONS OF STONE

V Mingunu sva si najprej ogledala zelo staro stupo Mingun Paya iz leta 1790. Veljala je za največjo stupo na svetu, ko je bila končana. Žal pa je nikoli niso zgradili do konca, saj je kralj prej umrl. Zgradili so le spodnjo tretjino od načrtovane. Še danes je ogromna zgradba, ki pa jo načenja zob časa. Zelo jo je načel tudi potres leta 2012, tako da je vrh zaprt za obiskovalce. Čez cesto sta vidna še ostanka kamnitih levov.

MINGUN BELL

V Mingunu si lahko ogledate tudi enega največjih bronastih zvonov na svetu. Tehta kar 90 ton in je visok kar 3,66 metra na zunanjem obodu. Naredili so ga že leta 1810 in je dandanes velika zanimivost. K zvonu prihajajo tudi mnogi menihi in se ob njem fotografirajo. Vsi pa so izražali željo tudi po fotografiranju z nama. Haha. Pa sva naredila sebek.

MINGUN – MYA THEIN TAN PAGODA (HSINBYME PAYA)

Zadnja postojanka v Mingunu je bila čudovito bela pagoda z različnimi imeni. Povsem bela pagoda, na kateri so nama lepo z dežnički pozirali trije mladi menihi. Lepo sva jih ujela skozi objektiv.

INWA (AVA) – OGLED S KOČIJO

Nisva niti prej prebrala, kako izgleda ogled vasice Inwa, zato naju je presenetilo, ko naju je šofer pripeljal do reke. Tam sva se vkrcala na čoln, s katerim smo v nekaj minutah prečili manjši rokav reke. Seveda vas takoj napadejo vsi prodajalci in pa hudo zasmrdi po konjskem dreku. Kaj pa je to? Domačini so si naredili posel. Vse turiste naokoli po Inwi vozijo s kočijami in tako malce zaslužijo. Inwa je zelo majhna, zelo nerazvita, zelo divja. Tudi cest je bolj malo, pa še tiste so polne konjskih iztrebkov. Krave so privezane na drevesa, domačini pa živijo zelo skromno. Na poljih najdemo riž in koruzo. Revno, zares revno. Najela sva si kočijaža, ki nama je lepo razkazal vse pomembne templje v Inwi. Inwa je bila kar štirikrat kraljeva prestolnica v zgodovini. Ogled je trajal kar dobri dve uri, ogledala pa sva si po vrsti stare stupe, nato Bagaya Kyanung (leseni, tikov samostan) iz leta 1834 in še opazovalni stolp, na katerega se ni moč več povzpeti. Zanimiva izkušnja, ki jo seveda priporočava.

AMARAPURA – U-BEIN MOST ŠE ZADNJIČ

Nazaj grede smo se na hitro ustavili še enkrat v Amarapuri, kjer je slavni tikov U-Bein most. Malce sva se sprehodila po mostu in popila kokosovo vodo. Tudi tokrat je bilo zelo oblačno, zato niti nisva čakala stotine Kitajcev in sončni zahod.

TRADICIONALNA PREDSTAVA Z LUTKAMI IN PLESI

V Mandalayu si enostavno morate ogledati tudi tradicionalno predstavo z lesenimi lutkami in plesi. Mi smo imeli predstavo kar vsak večer v hotelski restavraciji in je bila za vse goste restavracije zastonj. Plese in zgodbe je spremljala tradicionalna glasba in pripoved.