ŠRILANKA: Zavita cesta v Nuwaro Eliyo (9. dan)
Spanec je bil odličen, da ne govorim o ceni, ki je bila daleč najnižja do sedaj. Seveda sva odločna, da se podava iz Tissamaharame v notranjost do Nuware Eliye z avtobusom. Vsi so naju čudno gledali, saj se podajava v hriboviti del države in tja res ne vozijo avtobusi. Po pogovoru z domačini sva le videla, da je tudi edini avtobus, ki pelje v Nuwaro, odpeljal že pred uro in pol. Pustila sva se prepričati in najela kombi s šoferjem. Joj, kako drago in oderuško je pa to.
Ampak se je izplačalo. Zavita cesta, ki se celotno pot vzpenja po čudoviti pokrajini. Potrebno se je namreč dvigniti skoraj 2000 m, saj je Nuwara Eliya na 1900 m nad morjem. Pravi hribi, ni kaj dodati. Po poti smo se ustavili v Elli, kjer res ni nič za videti. Še sreča, da se nisva odločila za večdnevni postanek tukaj, ker bi znorela od dolgčasa. Postanek še pri slapovih Ella za nekaj minut, kjer je bilo polno majnih opic, ki so zganjale same vragolije.
Nato smo prispeli do hotela Villa Acacia pri jezeru Gregory. To je pa Švica na Šrilanki. Malo jezero med čajnimi nasadi na 1900 m nad morjem. Vila pa res prava vila s pogledom na jezero in najbolj gostoljubnim lastnikom, kar sem jih spoznala v življenju. Temperatura se je seveda spustila na dobrih 10 stopinj, kar je pomenilo velik šok za telo. 10 dni sva namreč preživela na 35 stopinj in več. Skok v topla oblačila ter sprehod naokoli.

Pogled na jezero Gregory iz Ville Accacia.