MEHIKA IN BELIZE: Načrt potovanja (26 dni)
Že večkrat sem v prešnjih zapisih omenila, da je bilo najino zadnje 26-dnevno potovanje po Mehiki (predvsem polotok Jukatan) in v Belizeju nepozabno in polno neprecenljivih doživetij. Ko k temu prištejem še izjemna kulinarična razvajanja predvsem v Mehiki, potem je to lahko samo še toliko bolje. Imela sva fantastično letalsko povezavo iz Benetk v Cancun, nato pa z izposojenim avtomobilom prevozila kar 3.270 km. Vzhodna mehiška obala je sicer malce razočarala, zaradi velike količine morske trave, a zato sva toliko bolj uživala na otoku Holbox in v Celestunu na plaži. Ogledala sva si vsa majevska mesta z veličastnimi piramidami. Obalni Tulum, skrivnostna Coba, edinstvena Chitchen Itza, neverjetni Uxmal, skrivnostni Palenque, džungelski Calacmul in nepozaben gvatemalski Tikal. Skoraj vsak dan sva se kopala – bodisi v cenotah, bodisi v čudovitem morju. Cenote so čudovite in vsaka zase je posebna. Četudi jih vidiš že res veliko, ti vsaka vzame dih. Kopanje v bazenih teh podzemnih jam pa je resnično osvežujoče in mistično. Obiskala sva tudi nacionalna parka Rios Lagartos in Ria Celestun. Vožnja med mangrovami, roza flamingi in ostalimi raznovrstnimi ptiči je bila res nepozabna. V Belizeju sva uživala predvsem ob obali Caye Caulkerja in seveda ob pogledu na slovito Blue Hole s ptičje perspektive. Uresničile so se mi sanje iz otroštva. Čudovito potovanje!
PRED POTOVANJEM: Kdaj, zakaj in kako?
Pred nekaj dnevi sva se vrnila z najinega zadnjega daljšega potovanja. Po jesenskem roadtripu po zahodnih nacionalnih parkih ZDA, sva ponovno izbrala zahod in sicer zelo priljubljene destinacije med popotniki. Pot naju je vodila po mehiškem polotoku Jukatan, en teden sva preživela v sosednji državi Belize in tokrat samo na enodnevni izlet v Gvatemalo. Potovala sva na toplem in si privoščila nekoliko več uživancije, saj so bila vsa najina zadnja potovanja precej naporna. Veliko je bilo prevoženih kilometrov in manj počitka. Tokrat je bilo obratno – manj kilometrov ter več počitka in uživancije.
PRENOČIŠČA NA POTI
Na najinem 26-dnevnem potovanju po Mehiki in Belizeju sva prespala v 16 različnih hotelih, tako da je bilo tudi tokrat precej pestro z vidika spanja. Vse rezervacije hotelov sem naredila veliko vnaprej na Bookingu, ki mu res zaupava že vrsto let. Vsi najini izbrani hoteli so bili manjši z nekaj sobami. Včasih so bili zelo enostavni, večinoma zelo solidni, kar precej nočitev sva si pa tokrat privoščila malo boljše kakovosti. Najceneje sva spala v mestu Campeche (37 EUR) in najdražje v res luksuzni nastanitvi na Isla Holbox (163 EUR). Povsod sva imela tudi parkirišče za najin najeti avtomobil, tako da sva bila res vsako noč brez skrbi. Skupaj sva tako za vseh 24 nočitev porabila 2.296 EUR, kar pomeni v povprečju slabih 96 EUR za nočitev za dve osebi. Na splošno sva bila z vsemi nastanitvami resnično zadovoljna in prav vse izmed izbranih lahko priporočim. Seveda pa je kakovost bivanja in lokacije vedno povezana tudi s ceno.
HRANA NA POTI
Kakovost potovanja vedno ocenjujeva tudi skozi želodec in kulinarične dobrote. Tudi tokrat ni bilo drugače in nikakor nisva bila razočarana. Ravno obratno. Na 26 dni dolgem potovanju po Mehiki in Belizeju sva resnično uživala, saj so bile na dnevnem meniju same gurmanske dobrote. V Mehiki sva od jutra do večera jedla kot kralja in si res privoščila marsikaj, saj so cene izjemno normalne glede na kakovost hrane. Jaz sem najbolj uživala v morskih dobrotah od A do Ž, moška polovica pa seveda v odlični domači govedini na 100 in en način. Najbolj sva se veselila svežega manga ter osvežilnih koktajlov ob večerih. Vsak dan sva si privoščila tudi guacamole (avokado) s tortiljami. Eno, dve, tri porcije. Avokado enostavno obožujeva in sva ga pojedla res ogromno. Belize pa naju je kulinarično precej razočaral. Visoke cene in zelo slaba kakovost. Na Caye Caulkerju praktično nisva vedela, kaj bi sploh jedla, saj je bila ponudba res slaba in zelo draga. Ni bilo svežega pomarančnega soka, niti manga, niti avokada, niti svežih rib… Mehika pa zagotovo velja za vrhunsko kulinarično destinacijo za vsakogar.
VSI STROŠKI POTOVANJA
Potovanje po mehiškem polotoku Jukatan, v sosednjem Belizeju in samo en dan v Gvatemali je bilo dokaj cenovno ugodno v primerjavi z ostalimi najinimi potovanji. Mehika je bila vsaj za tretjino cenejša kot Belize, kar je pomenilo res rajske počitnice brez odrekanj. Na poti sva si v obeh državah privoščila vse, kar se nama je zahotelo in nisva gledala nikoli cen. Pri izbiri prenočišč sva se že doma odločila, da si bova tokrat privoščila boljše nastanitve kot zadnja leta, zato so bile cene tudi nekoliko višje. Izbire je dovolj za vse žepe na vsakem vogalu. Tudi vstopnine so bile v Mehiki večinoma res smešno poceni, medtem ko ima Belize nesramno visoke cene. Najem vozila za vse dni potovanja naju prav tako ni stal veliko, sva pa vzela osnoven avto s polnim zavarovanjem, ki ga resnično potrebujete. Jedla sva v Mehiki božansko – morska hrana, govedina, guacamole, mangov sok, zvečer mojito party. Res okusno in precej ugodno, s tem da sva skoraj vedno izbirala najdražje jedi na jedilniku. V nasprotju z Mehiko je sosednji Belize pravo kulinarično razočaranje. Slaba ponudba, slaba kuhinja, nič manga in svežega pomarančnega soka, čeprav na zemlji polovici države rastejo samo pomarančevci. Kuharija jim posplošeno pač ne gre od rok in zelo so visoke cene. Ne rečem, da nisva tudi dobro jedla, a proti Mehiki se v kulinariki Belize skrije pod mizo. Med vstopnine sva prištela tudi nepozabni polet z letalom nad slovito modro luknjo, kar je bilo enostavno neprecenljivo doživetje vredno vsakega dolarja.
CELOTEN NAČRT POTOVANJA – 26 DNI
SLOVENIJA IN MEHIKA: Iz Benetk preko Züricha v Cancun (1. dan)
Po napornih petih mesecih dela je končno napočil čas za nova doživetja. Najino 26-dnevno potovanje po Mehiki in Belizeju sva začela v zgodnjih jutranjih urah, ko naju je GoOpti izpred domačega praga varno odpeljal proti letališču v Benetkah. Prispeli smo nekaj pred sedmo uro zjutraj, tako da sva imela še dovolj časa za zajtrk in jutranjo kavico. Okrog desetih sva poletela z Edelweiss Airlines (nizkocenovnik od SWISS) proti letališču v Zürichu, kjer sva imela nekoliko več časa. Dolgih pet ur za prestop se nama je res vleklo, a bila sva dobro razpoložena, saj so bile pred vrati res dolge počitnice. Ob petih popoldan smo poleteli direktno proti Cancunu.
MEHIKA: Cenote Azul, Cenote Yal-Ku in Akumal (2. dan)
Po napornem dnevu sva precej dobro spala in si odpočila od leta iz Evrope. Nekaj pred sedmo uro sva bila pokonci, ujela ritem morskega zraka, si nadela kratke hlače in natikače. Kako dober občutek, ko priletiš iz mrzle zime na toplo. V ceni nastanitve sva imela tudi zajtrk, ki je bil naravnost božanski. Veselo sva se odpravila na plažo in doživela šok. Razburkano morje in ogromne količine morske trave. Nič ni bilo kot iz razglednice. Trava, trava, trava. Kopanje me je v trenutku minilo, zato sva po jutranjem sprehodu nadaljevala proti jugu. Prva postojanka je bila Cenote Azul, kjer sva si privoščila pravi “fish spa“. Male ribice so nama s podplatov pridno pojedle vso odmrlo kožo. Čudovito! Sledila je vožnja v Akumal, kjer sva imela res krasen hotel. Od tam sva se peš podala na snorklanje v Cenote Yal-Ku. Proti večeru pa s kolesi do plaže v Akumalu na odličen mojito in tortilje. Viva La Mexico!
MEHIKA: Ruševine v Tulumu in Gran Cenote (3. dan)
Na naju je malce začel vplivati “jet leg“, a k sreči v dobrem smislu. Zvečer sva bila zelo zaspana, zjutraj pa sva potem bila pokonci že pred peto uro. To je za najin popotniški ritem popolno, ker rada raziskujeva zgodaj zjutraj, ko so drugi popotniki še v postelji ali na zajtrku. Odpeljala sva se iz Akumala do Tuluma in bila že pol ure pred odprtjem na parkirišču pred arheološkimi ruševinami v Tulumu. Ogledala sva si jih ob sončnem vzhodu in v precej mirnem okolju. Zelo lepo! Nato sva se odpravila do Gran Cenote, kjer sva zaplavala z netopirji v osvežilnem turkiznem bazenu. Odlično kosilo sva si privoščila v restavraciji Pancho Villa na plaži v Tulumu, ki pa je bila v enakem stanju kot plaže poprej. Na žalost naju je s plaže pregnala nevihta. Po grozljivo luknjasti cesti sva se pripeljala do najinega ljubkega hotelčka.
MEHIKA: Piramide v Cobi in kopanje v Cenote Multum Ha (4. dan)
Dan sva začela z odličnim zajtrkom pri najinih italijanih v Casi Rosina. Sledila je nepredolga vožnja do majevskih ruševin v Cobi. Coba velja še za precej neobljudeno mesto na zemljevidu majevskih mest, a pri najinem zgodnje jutranjem obisku je bilo vseeno že precej obiskovalcev. Veliko področje je najlažje raziskovati z najetim kolesom ali rikšo, lahko pa se seveda odločite tudi za hojo, a se boste pri tem močno nahodili. Sploh, če si želite ogledati vsa tri področja do sedaj najdenih ruševin. Midva sva se odločila za rikšo in obdelala vse v naslednjih slabih treh urah. Coba je res čudovito majevsko mesto z drugo najvišjo piramido na Jukatanu in lepim pogledom na džunglo. Še pred kosilom sva se odpeljala do bližnje Cenote Multum Ha in si privoščila osvežilno kopanje v ogromnem bazenu s sladko vodo. Kako prija v tisti vročini! Sicer bi morala prespati v Cobi, a nama je bilo dolgčas, zato sva popoldne izkoristila za vožnjo do Rio Lagartosa. Zvečer naju je ob morju pričakal lep sončni zahod.
MEHIKA: S čolnom med mangrovami in roza jezero (5. dan)
Zbudila sva se sicer ob 6h, a ker se ura prestavi nazaj, je bila pet zjutraj. Ojojoj! Do sedmih sva morala čakati na zajtrk, nato pa na izlet s čolnom med mangrove. Že včeraj sva se na pomolu pred hotelom dogovorila za 3-urni izlet s čolnom po laguni in nacionalnem parku Rio Lagartos, kjer sva opazovale mnoge ptiče. Ustavili smo se tudi pri roza jezeru, ki pa je bil bolj hec kot kaj bolj resnega. Ko sva prišla nazaj z izleta, sva se odpeljala še z avtom do vasice Las Colorades, kjer vas vodič pospremi v soline na ogled roza zbiralnikov vode. V ogromnih zbiralnikih pridelujejo morsko sol. Na nebu je sijalo sonce, zato so naju pričakale lepe roza barve. Z vožnjo sva nadaljevala proti Tiziminu, ker sva se ustavila na bankomatu in nadaljevala vožnjo do Chiquile. Tam sva v pristanišču parkirala svoj avto za 4 noči in se s trajektom odpravila na sanjski polotok Isla Holbox. Otok je peščen, brez vozil in nastanjena sva bila v čudovitem hotelčku italijanskega para. Rajsko!
MEHIKA: Prečudovita peščena sipina in bioluminiscenca na Holboxu (6. dan)
Zbudila sva se v raju. Rajski italijanski zajtrk in čudoviti Holbox. Pri sosedih sva si izposodila kolesa in se odpeljala do peščene sipine ali po angleško na “sand bank“. Le-ta je glavna znamenitost otoka Holbox. Do tja je le nekaj minut s kolesom. Parkirala sva jih pod drevesom in se podala po morju peš do sipine. Prej je treba naštudirati čas plime in oseke, saj sicer peščene sipine ni. Pri nama je bila oseka največja ravno opoldan, tako da sva imela idealne pogoje. Voda nama je segala le malo nad koleni in prispela sva do sipine. Uau, res noro lepo. Turkizne barve, mnogo odtenkov in prečudovito morje. Fantastika brez primere! Sploh iz zraka. Najin ptič je poletel visoko v zrak in naredil nepozabne posnetke čudovite narave. Nepozabni trenutki veselja in sreče. Zvečer sva si privoščila še nepozabno bioluminiscenco – v trdi temi sva v morju čofotala s svetlečim planktonom. Zelo redek pojav in moja še ena velika izpolnjena želja. Noro fajn!
MEHIKA: Rajske počitnice na otoku Holbox (7. dan)
Preživela sva še en krasen dan na otoku Holbox. Dopoldan sva se sprehodila po plaži blizu najinega hotela, nato pa ponovno do peščene sipine in tamkajšnjih rajskih pogledih na turkizno morje. Odlično kosilo, mango juice, guncanje in afnanje, prekrasen sončni zahod, mojito za večerjo. Tokrat naj fotografije povedo več kot 1000 besed.
MEHIKA: Sonce in dež na otoku Holbox (8. dan)
Dan sva kot že običajno začela z odličnim svežim italijanskim zajtrkom in se že zgodaj odpravila na sanjsko plažo do peščene sipine. Na plaži midva ne zdrživa več kot tri ure, kar je bilo dovolj, da sva ujela najboljše vreme. Napoved za popoldan je bila namreč slaba, zato sva izkoristila dopoldansko sonce. Ravno ob opoldanskem kosilu pa je prihrumela prava tropska nevihta. Črno nebo in deževalo je kot pri norcih dobro uro. Po nevihti je bil Holbox popolnoma drugačen. Peščene ceste so postale vodni kanali, morje je bilo razburkano in prineslo je kar nekaj trave na obalo. Nisva se vznemirjala, ampak uživala v svežih kosih manga ob hotelskem bazenu, dolgem sprehodu po plaži in dobri večerji. Holbox je sanjska destinacija.
MEHIKA: Cenote Suytun in Xkeken ter Valladolid (9. dan)
Po štirih počitniških dneh sva se morala s težkim srcem posloviti od otoka Holbox in rajskih plaž. Z veseljem bi še ostala, a čakalo naju je še veliko lepih destinacij na potovanju. S trajektom sva se odpeljala do Chiquile, kjer sva imela parkiran avtomobil in se odpeljala do cenote Suytun. Jama je nepričakovano postregla z najlepšim izgledom. Ker sva bila sredi dneva, je vanjo posijal močan žarek sonca. Čudovit prizor je trajal le nekaj minut. Naslednja najina postojanka je bila Cenote Xkeken, kjer pa je bila še ena velika kraška jama Samula. Najprej sva si ogledala Xkeken, nato pa Samulo in se v njej tudi osvežila z daljšim plavanjem. Bilo je prečudovito. Sledila je samo še vožnja v Valladolid, kjer sva imela hotel praktično na glavnem trgu. Sprehodila sva se po ulici, na tržnici pojedla dobro kosilo, obiskala cenote Azul in si ogledala njihovo lepo katedralo. Zvečer sva posedela v krasnem parku in uživala v glasnem prepevanju ptičev.
MEHIKA: Chichen Itza, Cenote Ik Kil, Izamal in 3 Cenotes de Cuzama (10. dan)
Že pred odprtjem sva bila pred vhodom v majevske ruševine Chichen Itze. Chichen Itza je res nekaj posebnega in pred glavno piramido ti zastane dih. Zasluženo se uvršča v Unescovo druščino. Po ogledu sva se na hitro ustavila v sloviti kraški jami Ik Kil, kjer je Red Bull že večkrat priredil adrenalinske skoke z vrha v jamo. Čudovit kraški svet z veliko zelenja in čudovitim bršljanom, ki raste z vrha v jamo. Sledila je vožnja do Izamala, kjer sva bila ravno opoldan. Središče mesta je odeto v živahne rumene odtenke, na glavnem trgu pa kraljuje prečudovit frančiškanski samostan. Odlično mehiško kosilo sva si privoščila v domači restavraciji Kinich. Z vožnjo sva nadaljevala do manj poznanih in precej odročnih kraških jam Los 3 Cenotes de Cuzama. S posebnim vozom naju je konjska vprega odpeljala do treh kraških jam. Nikjer nikogar, samo midva in trije čudoviti bazeni za kopanje. Pravo doživetje sredi jukatanske džungle. Proti večeru sva se odpeljala še v vas Tepich, kjer sva prespala v čisto pravi haciendi.
MEHIKA: Rajska plaža v Celestunu in roza flamingi (11. dan)
Šele zjutraj sva videla prave lepote najine haciende. Čudovita posest in krasna hiša. Sem se kar videla tukaj na stara leta. Odličen zajtrk in na pot v Celestun. Že pred deseto zjutraj sva bila v najini sobi in odšla nekaj korakov do plaže. Zagledala sem raj na Zemlji. Uau, ostala sva brez besed! Holbox nama je bil zelo všeč, ampak Celestun ga prekaša v nešteto pogledih. Bela nežna mivka na več kilometrov dolgo plaži, turkizno in popolnoma mirno čisto morje, rajske palme, nič morske trave in nobenega človeka. Mislila sem, da sanjam. Kopanje, norenje in sončenje do kosila. Smejala sem se do ušes. V času največje vročine sva jo popihala v naravni rezervat s čolnom, kjer sva se dve uri družila z roza flamingi in se vozila med mangrovami. Zelo lepo. Odlično kosilo na plaži, popoldansko kopanje in noro lep sončni zahod med sprehodom po plaži. Turistov – nič! Ker vsi pridejo samo na enodnevni izlet v rezevat in odidejo. Vrhunska destinacija, kamor se bova zagotovo vračala. Neprecenljivo!
MEHIKA: Kopanje, ogled haciende, čoko muzej in piramida Uxmal (12. dan)
Nisva se mogla zlahka posloviti od čudovite plaže in morja v Celestunu, zato sva še celo dopoldne preživela na plaži. Med kopanjem je po plaži prišel le en gospod. Kakšen blažen mir in neizmerno veselje na mojem obrazu. Počitnice v Celestunu bi z veseljem podaljšala za nekaj dni, a treba je bilo naprej. Na poti v Campeche sva se najprej ob cesti ustavila v Haciendi San Pedro Ochil, kjer je na ogled posestvo, muzej, staro orodje in nasadi agave. Naslednja postojanka je bil čokoladni muzej, ki je povsem blizu majevskega mesta Uxmal. V čokoladnem muzeju je krasno prikazana vsa zgodovina kakava, vrste, pridobivanje in nato še sama izdelava čokolade. V hudi vročini sva se podala še na ogled majevskega mesta, ruševin in čudovite piramide v Uxmalu. Bilo je tako vroče, da sva komaj preživela. V avtu sva se komaj ohladila na klimi med vožnjo v Campeche. Tam naju je pričakalo kar 45 st. Celzija.
MEHIKA: Simpatičen Campeche za mestnim obzidjem (13. dan)
Sosedi najinega poceni hotela z odlično lokacijo nama niso pustili spati. Preveč pridni domačini so namreč kuhali že malo po četrti uri zjutraj in glasno ropotali s svojimi posodami. Tako sva komaj dočakala zajtrk in se peš podala na ogled mesta. Za ogromnim mestnim obzidjem se skriva prava arhitekturna pravljica. Nizke pisane hiše čudovitih pastelnih barv zgrajenih v kolonialnem stilu. Ulice polne restavracij, lokalov in majhnih trgovinic. Nisem mogla verjeti lastnim očem in bila hvaležna za najprej neplaniran postanek. Sprehodila sva se do glavnega trga, si ogledala katedralo, nekaj zanimivih zgodovinskih hiš, se peljala na ogled mesta s turističnim vlakom, sprehajala ob morju, srkala kavico in čaj ter seveda dobro jedla. Res čudovit postanek v kolonialnem mestecu, ki ga z veseljem uvrstim ob bok vietnamskemu mestu Hoi An. Prekrasno!
MEHIKA: Majevski arheološki park Palenque (14. dan)
Zgodaj zjutraj sva se odpravila na jug proti arheološkemu parku Palenque. Palenque so bile sicer z najine krožne poti, a sva se vseeno odločila za ogled in eno nočitev v mestu, ker so naju je zanimale majevske ruševine pod Unescovo zaščito. Zapuščeno majevsko mesto je zelo podobno ostalim, a nahaja se v povsem drugačnem okolju in sicer sredi pravega tropskega gozda. Zelenje, vročina, visoka vlaga, precej dežja. Prava džungla. Na ogledu sva bila šele popoldan, zato ni bilo prav nobene gneče. Tu in tam kakšen par, zato je bilo še toliko lepše. Sprehodila sva se med piramidami, templji in ostalimi zgradbami. Res lepo in mirno. Po ogledu sva si privoščila kosilo in se sprehodila še po centru mesta Palenque. Simpatično majhno mestece z glavnim trgom, parkom in lepo cerkvijo.
MEHIKA: Calakmul – majevsko mesto sredi džungle (15. dan)
Iz Palenque sva se odpravila na pot zelo zgodaj zjutraj in sicer še v temi, saj naju je čakala zelo dolga pot proti vzhodu. Ozka cesta, veliko tovornjakov in še več prehitevanja, da sva se sploh kam premaknila. Na glavni cesti proti Chetumalu sva po dolgih 350 km skrenila v džunglo in se peljala po grozljivo luknjasti cesti kar 60 km do ruševin majevskega mesta Calakmul. Pravzaprav sva dobila skoraj pretres možganov od ceste. Znašla sva se sredi ničesar na parkirišču z nekaj avtomobili. Skoraj prestrašeno sva se sprehajala po ogromnem zapuščenem majevskem mestu med ruševinami ob zvokih zelo glasnih opic vriskačev (“howler monkey”). Neznosna vročina in vlaga nama je pobirala zadnje atome moči. Povzpela sva se na tudi dve ogromni piramidi in z vrha občudovala površino ogromnega zapuščenega mesta. Vrnila sva se po isti cesti in prenočila v svoji lepi hiši sredi džungle.
MEHIKA IN BELIZE: Pomarančevci in tropski gozd Bocawina (16. dan)
Napočil je dan, ki sva ga nestrpno pričakovala celotno potovanje. Prečkanje mehiško-belizejske meje z najetim avtomobilom v Mehiki naj bi bilo vse drugo kot preprosto. Najprej naju je čakala vožnja v Bacalar, kjer sva v najinem hotelu (kamor sva prišla nazaj čez en teden iz Belizeja) morala pustiti dron, ki je v Belizeju strogo prepovedan. Tudi vnos je prepovedan in ti ga zasežejo na meji, če ga najdejo. V Chetumalu sva kar nekaj časa iskala nekaj Belizejskih dolarjev, ki jih potrebuješ na meji za dezinfekcijo avtomobila. Mejo sva prestopila brez težav. Čez mejo naju je lepa cesta vodila najprej do Belmopana, nato je sledila vožnja po najlepši panoramski cesti do tropskega gozda Bocawina. Cesta je bila res lepa, malce vijugasta, vozila sva se med griči, palmami ter velikimi nasadi pomarančevcev. V eko resortu sredi nacionalnega parka tropskega gozda Bocawina sva se razvajala ob res odlični večerji in žvrgolenju ptičev.
BELIZE: Velike rdeče papige in simpatični legvani (17. dan)
Iz Bocawine sva se odpeljala še v trdi temi in vozila proti jugu do vasi Red Bank. Ob cesti so pešačili domačini, ki so odhajali na delo. Imela sva enak občutek kot v Ugandi pred leti. Z glavne ceste sva zavila v vas Red Bank, kjer se je čas že zdavnaj ustavil. Preprosta vas lesenih hišic in nobenega turista. Ob šestih sva že bila dogovorjena z vodičem za ogled velikih rdečih papig v naravnem okolju. Odpeljali smo se v tropski gozd in čakali na prve papige. Kmalu so začele leteti nad nami, glasno vreščale in prhutale z ogromnimi krili. Po ogledu sva pot nadaljevala do San Ignacia, kjer sva si ogledala simpatične legvane v zavetišču, v katerem jih rešujejo pred plenilci (beri človekom). Preostanek dneva sva preživela med domačini na tržnici.
BELIZE IN GVATEMALA: Nepričakovan izlet do majevskega mesta Tikal (18. dan)
V San Ignaciu sva imela že prej načrtovan še en cel dan, zato sva ga izkoristila za enodnevni izlet čez mejo v Gvatemalo do ruševin zapuščenega majevskega mesta Tikal. Na izlet se nisva mogla podati z najinim avtomobilom, saj nisva imela dovoljenja za izvoz avtomobila v Gvatemalo. Izbrala sva lokalno agencijo in plačala precej zasoljeno ceno ter upala, da je vredno in da nas ne bo za cel avtobus. Zjutraj se nas je zbralo le 5, tako da smo se imeli prav lepo. Do meje smo potrebovali eno uro, nato pa še slabi dve do majevskega mesta. Z vodičem smo si ogledali čudovito mesto, ruševine in lezli na vrhove ogromnih piramid. Ko sva zagledala glavni piramidi na velikem trgu, sva si bila izjemno hvaležna, da sva se odločila za izlet, saj je prečudovita. Organizirano smo imeli še kosilo in celotno pot nazaj do San Ignacia. Res lepo.
BELIZE: Ena in edina – veličastna Great Blue Hole (19. dan)
Dan, ki sem ga čakala od osnovne šole, ko sem na fotografiji prvič zagledala veličastno modro luknjo. Videti Great Blue Hole iz zraka je bila vsa ta leta moja največja želja, zato je bilo celotno potovanje v ta del sveta povezan s poletom nad modro luknjo. Zgodaj zjutraj sva se odpeljala iz San Ignacia do mestnega letališča v Belize City in nestrpno čakala na enourni polet nad Blue Hole. Letalo je bilo odlično, saj smo sedeli vsak ob svojem oknu. Leteli smo čez čudoviti Turneffe Atol, nato pa prispeli do Lighthouse Reef Atola in zagledali neprestavljivo lepo modro luknjo. Cel atol je zelo plitek in nato se voda vdre kar 124 m globoko. Največjo popolnost dodajo še korale, ki so se razmnožile v popolnem krogu. Z letalom smo naredili vsaj 10 krogov nad luknjo in čisto po pravici povem, da so mi po licu polzele solze sreče. Po povratku nazaj sva prevzela avto, ga parkirala za 4 dni pa varovanem parkirišču in se s hitrim čolnom odpeljala na otok Caye Caulker.
BELIZE: Kopanje in sončenje na plaži Koko King (20. dan)
Otok Caye Caulker se nahaja v zelo velikem belizejskem koralnem grebenu, zato bi pričakovali lepe tropske plaže in veliko palm. Žal temu ni tako, saj je otok zelo močvirnat z veliko mangrovami in praktično povsem brez plaž, hkrati pa tudi skoraj popolnoma poseljen. Žal ga pogosto popolnoma uničijo tudi hurikani, ki mu nikakor ne prizanesejo. Na severu majhnega otoka je le umetno narejen “The split” z enim lokalom in umetno plažo. Ni nama bilo všeč, zato sva se znašla in se brezplačno odpeljala s čolnom na sosednji otok, kjer je hotel, čudovita plaža in restavracija Koko King. Ker sva šla že zjutraj, sva bila prvo uro sama, nato pa so se nama pridružili ostali turisti. Kljub vsemu je bilo vzdušje popolno – ležanik pod palmo, bela mivka, čisto, mirno in toplo morje, prijetna glasba in restavracija. Uživala sva cel dan ob kopanju, sončenju in branju. Zvečer sva se razvajala ob prekrasnem sončnem zahodu.
BELIZE: Snorklanje v morskem rezervatu Hol Chan (21. dan)
Na otoku Caye Caulker sva si predstavljala ogromno ponudbe za okoliške izlete in snorklanje. Doživela sva hladen tuš. Ponudnikov veliko, a vsi samo eno vrsto izleta – poldnevno ali celodnevno snorklanje s popolnoma enakim programom. Vse ostalo pa čista eksotika in nenormalne cene. Torej sva se odločila za celodnevno snorklanje z eno najboljših agencij Caveman Snorkeling. Cena še vedno visoka, zato tudi pričakovanja. Na ladji z nekaj malega sence nas je bilo 13 in 2 vodiča. Odpeljali smo se na sever do Hol Chan Marine rezervata, ki je del 900 km dolgega koralnega grebena. Drugi največji koralni greben sega vse od severa Jukatana do juga Belizeja in je seveda pod Unescovo zaščito. Na moje veliko razočaranje, razen ene posebne točke, kjer smo res videli nekaj živega podvodnega sveta, je bilo snorklanje precej povprečno.
BELIZE: Polnjenje baterij na plaži Koko King (22. dan)
Zadnji dan na otoku Caye Caulker sva ponovno preživela na sosednji plaži Koko King. Zjutraj sva se sprehodila po otoku, nato pa po zajtrku s čolnom na plažo. Kopanje, sončenje, branje knjige. Prava uživancija in polnjenje baterij. Tokrat je bilo popoldne malo bolj živahno na plaži, saj je tudi na to plažo prišlo nekaj posameznikov s križark, a vednar še vedno prav prijetno in umirjeno. Zvečer sva na pomolu opazovala še zadnji sončni zahod na tem potovanju. Lepo!
MEHIKA IN BELIZE: Čudovita modrina sladkovodnega jezera Bacalar (23. dan)
Čas je bil, da se posloviva od otoka Caye Caulker. Priznam, da nama niti ni bilo žal, ker lenarjenja in nepremikanja enostavno ne zdrživa več kot 3 dni. Po zajtrku sva se hitro odpravila s čolnom nazaj v Belize City in srečna ugotovila, da naju najeti avtomobil na varovanem parkirišču še vedno čaka in je brez praske. Odpeljala sva se do meje, uredila vse potrebno za izstop iz Belizeja in ponoven vstop v Mehiko. Odpeljala sva se do čudovitega sladkovodnega jezera Bacalar. Ogromno jezero turkiznih barv se polni s podzemnimi rekami in vodami, zato so v bližini tudi cenote. Jezero je popolnoma pozidano ob obali in zato zelo težko dostopno, če nimaš nočitve ob jezeru. Sicer pa zelo primerno za kopanje in uživanje, saj je voda čista in topla.
MEHIKA: Ruševine Muyil in rezervat Sian Ka’an (24. dan)
Predzadnji dan potovanja sva si začrtala zelo lahkotno in predvsem želela v miru preživeti dan brez naglice. Končno sva se naspala in si privoščila počasen odličen zajtrk. Nato je sledila vožnja do manjših majevskih ruševin Muyil, od koder je tudi eno od izhodišč za ogled ogromnega naravnega rezervata Sian Ka’an, ki je tudi pod Unescovo zaščito. Oboje je praktično združeno, tako da si najprej ogledaš ruševine, nato pa se sprehodiš skozi gozd do rezervata, od koder te popeljejo s čolnom na ogled. Midva se nisva odločila za čoln, saj sva si podobne rezervate že ogledala v Celestunu in še na severu v Rio Lagartos. Po odličnem kosilu sva se odpeljala do znamenite Playe del Carmen in zdržala le slabo uro med vsemi ameriškimi turisti. Hitro sva nadaljevala v mirnejši Puerto Morelos, kjer sva si v restavraciji na plaži privoščila okusno večerjo.
MEHIKA: Na plaži v Puerto Morelosu in zvečer let v Zürich (25. dan)
Zadnji dan potovanja po Mehiki in Belizeju sva si planirala zelo lahkotno. Na dan pred letom v Evropo želiva biti zelo blizu letališča, brez posebnih ogledov in hitenja. Predvsem se želiva umiriti in pripraviti na let domov. Privoščila sva si daljši spanec, odličen zajtrk, nato pa dolg sprehod po plaži v Puerto Morelosu. Ponovno naju je pričakalo veliko nadležne morske trave. Mehika se bori z morsko travo že od leta 2015. Sicer je za morsko okolje zelo dobra, a za turiste malo manj prijetna. Po plaži sicer vozi traktor, ki pobira travo, a je je še vedno zelo veliko. Zgodaj popoldan sva se odpeljala do Europcarja na letališču, kjer sva v nekaj minutah oddala najeti avtomobil. Uslužbenci so bili zelo prijazni in naju odpeljali še do terminala. Tam je zelo velika gneča, zato bodite res pravočasni pri prijavi. Odlično zadnje kosilo na letališču, nato pa zvečer krcanje za 11 urni let v švicarski Zürich.
ŠVICA IN SLOVENIJA: Kratek polet iz Züricha v Benetke in domov z GoOptijem (26. dan)
Iz Cancuna smo v Zürich odleteli z več kot 1-urno zamudo, zato sva celo pot trepetala ali bova ujela najin naslednji let iz Züricha v Benetke. Imela sva namreč le uro in pol časa za prestop, kar je sicer običajno več kot dovolj. Sploh za manjša letališča kot je Zürich. Večina potnikov je res zamudilo svoj naslednji let, saj med poletom nismo uspeli nadoknaditi zamude pri vzletu. Midva pa sva imela na koncu za prestop le 15 minut, a so naju vseeno počakali. Kot zadnja sva vstopila na letalo za Benetke in z 20 minut zamude smo tudi mi vzleteli. Po slabi uri sva midva pristala v Benetkah, a najina prtljaga je seveda ostala v Zürichu. Izpolnila sva obrazce za izgubljeno prtljago in v tem času naju je GoOpti voznik že čakal na izhodu, tako da sva se potem lepo z njim odpeljala do doma. Prtljago so nama dostavili že naslednji dan zvečer ob 20. uri na domači prag. Hvaležna za še eno izjemno potovanje brez nevšečnosti v daljnjih krajih!
ZA KONEC IN NAJINA CELOTNA POT
Kaj bi spremenila na najini poti? Začela bi takoj pot na sever proti Isla Holboxu in naredila potem karibsko pot v celoti na poti nazaj iz Belizeja. In podaljšala bi Celestun vsaj za dan ali dva, ker je tam res rajska plaža. Sicer je bilo popolno potovanje, za najin ritem ravno pravi tempo potovanja za vsak dan. Sicer si pa za svoje potovanje vsekakor morate narediti svoj načrt potovanja, ki ustreza samo vašim željam, tempu in načinu življenja.
ZANIMIVO BRANJE
IZKORISTI 15 EUR POPUSTA NA BOOKING.COM
ČASTIŠ KAVO?
Naju častiš kavo na potovanju...
€5,00
Andreja's WORLD 