AVSTRALIJA: Načrt potovanja (26 dni)
Potovanje v Avstralijo sva imela na seznamu želja več let. A vsakič, ko sva se želela tja odpraviti, nisva našla pravega razloga, ker sva vedno gledala vzhodno obalo. Pred dvema letoma povsem slučajno preberem nekaj namigov za potovanje po centralni in zahodni Avstraliji. Šele takrat me je prevzela. Divjina, neokrnjena narava, avanturizem, drugačnost, živalski svet, puščava. Odločila sva se za povsem drugačno potovanje po Avstraliji. Najem Toyote Hilux s štirikolesnim pogonom z nadgradnjo avtodoma, ki je postala najin avto, kuhinja in spalnica za 21 dni. Na celotni poti od Adelaida do Yulare in naprej za zahod po Great Central Road na polotok Exmouth ter nato proti jugu do Pertha sva prevozila 8.003 km. Uživala sva v tišini, prostranosti, neposeljenosti te divje celine, ki je tam daleč stran sredi oceana. Takšna Avstralija nama je bila všečna. Prav sva se odločila.
PRED POTOVANJEM: KDAJ, ZAKAJ IN KAKO?
Po lanskem roadtripu po Namibiji in Bocvani, ki nama je tako zelo prirasel k srcu, sva se odločila, da poizkusiva vsaj enkrat letno potovati v podobnem stilu. Avstralija je bila na seznamu želja že leta 2012, a me nikakor ni prepričala. Potem sem jo vsako leto gledala in veliko brala, a res nisem videla nič prepričljivega v tej deželi. Nato pa smo se lani pozno jeseni družili z družino “Po svetu”, ki so že potovali po Avstraliji, in odkrila tisti del Avstralije, ki pa je nama res zanimiv. In hkrati sovpada z najino zgodbo v Namibiji. Roadtrip, kampiranje, divjina, pesek, rajske plaže, koralni greben in živali v naravnem okolju. V trenutku sva bila odločena, kam naju naslednjega februarja ponese na pot. Južna, osrednja in zahodna Avstralija in Sydney.
PRENOČIŠČA NA POTI
Na najinem 26-dnevnem potovanju po centralni in zahodni Avstraliji sva zamenjala le dva različna hotela in kar 15 različnih kampov. Številke ne presenečajo glede na to, da sva bila na zelo dolgem potovanju z najetim avtocamperjem Toyoto Hilux s štirikolesnim pogonom, ki je bil najin avto, spalnica in kuhinja kar 21 dni zapored. V Sydneyu sva izbirala hotel glede na oddaljenost od središča mesta ter ceno. Cena je bila res ugodna in tudi nastanitev precej solidna. V Perthu sva preživela v hotelu le zadnjo noč pred odhodom domov. Odlična lokacija, odličen hotel in tudi dokaj visoka cena. A spanec pred poletom domov je vreden nekaj več denarja. Kampi na poti so bili vsi zelo urejeni, s toplo vodo, tu in tam nisva imela elektrike, a v vseh so bile kopalnice res čiste in urejene. Večina kampov je imela tudi pralnico, kuhinjo in mnogi manjše bazene za ohladitev. Najbolj sva uživala seveda v obalnem Coral Bayu, kjer sva se zasidrala za 4 noči. V povprečju sva za kamp prostor z elektriko plačala 39 AUD (26 EUR), kar je precej solidna cena.
HRANA NA POTI
Avstralija je že dolga desetletja znana kot zelo draga država za potovanja. Naš standard se na žalost ni toliko zvišal, da bi se zadnja leta kaj spremenilo. Midva sva bila na to pripravljena in tudi “budget” prilagodila cenam razvitega sveta. Seveda te kljub vsemu potem cene presenetijo, a tako pač je. Nisva pa niti slučajno zato bolj varčevala ali pa si ne privoščila hrane ali pijače, kot si jo običajno privoščiva doma. Zajtrk in večerjo sva si vedno pripravila sama in si vse potrebno nakupila v supermarketih že prej. Vsak dan sva si privoščila v kavarni ali na bencinski postaji (kar je tam zelo priljubljeno) tudi kavico in pravi čaj. Večinoma sva en obrok pojedla v restavraciji oziroma na poti v njihovih roadhousih. Kulinarika “nizkega” cenovnega razreda pač v Avstraliji ni kaj hvalevredna. Prevladuje hitra prehrana – burgerji, krompirčki, ocvrti piščanci ipd. Večkrat pa sva se odločila tudi za pico. Supermarketi so zelo založeni z odličnim izborom sadja in zelenjave, svežega mesa in rib. A midva sva vozila v predelih, kjer ni bilo prav veliko supermarketov na poti. Cene v supermarketu so v povprečju dvakratnik naših. Kupovala sva seveda zelo kakovostne izdelke, kar kupujeva tudi pri nas. Nisva nikakor kupovala najcenejših izdelkov, ker jih tudi doma ne kupujeva. Za hrano sva tako v 26-ih dneh skupaj na celo poti zapravila 956 EUR, kar je v povprečju slabih 37 EUR na dan.
VSI STROŠKI POTOVANJA
Verjetno se nihče ne slepi, da bi lahko bila Avstralija cenovno ugodno potovanje. Midva sva za potovanje po Avstraliji planirala dvojni dnevni “budget” kot za druga potovanja po svetu. Enostavno ima Avstralija tako visok standard, da si lahko potem domačini privoščijo tudi tako visoke cene. Če je povprečna tedenska plača v Avstraliji 1000 EUR, potem si lahko predstavljate cene. Midva na potovanju nisva varčevala. Načeloma sva si privoščila vse, kar se nama je zahotelo v nekem trenutku. Nisva pa si nikakor privoščila dragih kosil, saj nisva niti potovala po predelih, ki bi jih sploh lahko dobila. Veliko hrane sva si nakupila v supermarketih, ki so res dobro založeni. Tu in tam sva si skuhala kakšno juho ali si spekla zrezek, sicer pa sva si vsak dan privoščila obrok v restavraciji. Dvakrat sva spala v solidnih hotelih, kar 21-krat pa sva prenočila v kampih v najinem najetem campervanu. Velik strošek potovanja je bil 21-dnevni najem avtodoma Toyote Hilux s štirikolesnim pogonom in polnim zavarovanjem. Vstopnine so zelo poceni, tako da s tem nisva imela veliko stroškov. Privoščila pa sva si tudi polet z mini letalom nad klifi nacionalnega parka Shark Bay. Za letalske vozovnice s Qatar Airways iz Zagreba sva odštela solidno akcijsko ceno brez dolgega čakanja in polet v Sydney ter nazaj iz Pertha. Tako sva prihranila čas in denar za notranji let na relaciji Perth – Sydney, ki pa ni najbolj poceni.
CELOTEN NAČRT POTOVANJA – 26 DNI NA POTI
AVSTRALIJA: Od doma do Sydneya v 32-ih urah (1. dan)
Napočil je čas za najino dolgo pričakovano potovanje v Avstralijo. Pred nekaj dnevi smo se še kopali v januarskem soncu in topli zimi, nekaj dni pred odhodom pa se je začela prava zima. Nizke temperature, veliko sneženja. Vremenoslovcem nisem najbolj verjela, ko so v noči iz torka na sredo napovedali 20-30 centimetrov novega snega. Polet iz Zagreba sva imela namreč v sredo ob 9. uri zjutraj. V torek zvečer me je tolažilo sporočilo prevoznika GoOpti, da gremo že ob 2.25 ponoči, kar je dve uri pred pričakovanjem.
AVSTRALIJA: Večerni pogled na znamenito operno hišo v Sydneyu (2. dan)
Po dolgem 15-urnem poletu z našim Airbusom 380 končno pristanemo na letališču v Sydneyu. Ura je 18:45 po lokalnem času in na poti sva izgubila kar 10 ur, zaradi časovne razlike. Nazaj grede bo veliko bolje. Zelo hitro prevzameva prtljago, turistično vizo urediva brez enega dodatnega papirja v nekaj minutah, nič ne pregledajo niti prtljage, tako da sva res v nekaj minutah na izhodu. Tam si urediva dokaj ugoden shutlle prevoz do hotela v centru mesta in kupiva lokalno SIM kartico s podatki za uporabo interneta. Zunaj se začne večeriti in prvi vtisi mesta so res krasni. Nastanjena sva v skromni sobici, a sva oddaljena 30 minut hoje do operne hiše. Po sedenju na letalu nama prija večerni sprehod do znamenite operne hiše. Uau, bela lepotica v zalivu. Čudovito.
AVSTRALIJA: Najlepše znamenitosti Sydneya (3. dan)
V Sydneyu sva se zadržala praktično le en cel dan in nekaj večernih ur. Ker sva bila omejena s časom in ker sva že malce lena, sva se odločila za turističen avtobus Hop on Hop off. Vstopila sva praktično pred vhodom hotela in imela v nekaj korakih dostop do vseh znamenitosti. Z avtobusom sva naredila najprej cel krog in doživela center Sydneya od blizu. Povzpela sva se na Sydney Tower Eye za prekrasno ptičjo perspektivo mesta. Zeleni Hyde Park in čudovita cerkev Sv. Marije sta vredna ogleda. Nadaljevala sva z vožnjo na slovito plažo Bondi, ki je znana po beli peščeni plaži in valovitim morjem, primernim predvsem za deskanje. Sprehodila sva se skozi čudoviti kraljevi botanični vrt in se z ladjo odpeljala še do plaže Manly.
AVSTRALIJA: Z letalom v Adelaide in prevzem campervana (4. dan)
Zgodaj zjutraj naju je pobral voznik kombija in naju pravočasno pripeljal na letališče v Sydneyu. Od tam sva poletela v Adelaide, kjer sva prevzela najino vozilo, dom in restavracijo za naslednjih 21 dni. Campervan naju je čakal v Apollo pisarni, kjer sva ga res hitro prevzela in se odpeljala na sever. Čeprav sva že veliko vozila po levi strani, je vsakič znova težko, ko se vsedeš v avtomobil. Vse je kontra in tega se je treba navaditi. Ne samo na cesti, ampak tudi v avtomobilu in prometu. Iz Adelaida do Pertha nisva imela narejenega potovalnega plana. Do cilja v Perthu sva poljubno izbirala kampe in postojanke, odvisno od volje. Za celotno pot sva imela na voljo celih 21 dni. Prvi dan sva vozila proti severu in se odločila, da prespiva v Port Augusti. Od utrujenosti nisva našla volje za kakšne posebne oglede.
AVSTRALIJA: Rudniki opala in podzemna mesta v Coober Pedyu (5. dan)
Noč sva imela precej pestro, saj je pihalo kot pri norcih. Najin bivalnik je zibalo kot jahto na morju. Ob zori so naje prebudile velike jate ptičev, ki so glasno prepevale budnico. Hitro sva se odpravila na pot proti severu. Tokrat je bil najin cilj dobrih 500 km oddaljeno mesto Coober Pedy. Večkrat sva si ga ogledala na različnih TV oddajah in si res želela ogleda. V Coober Pedyu so pred 120 leti našli domačini dragoceni opal, katerega so v poznejših desetletjih izkopavali na širšem območju mesta. Ker mesto leži v enem najbolj vročih predelov Avstralije, so si domačini od nekdaj izkopavali hiše in v večini živijo pod zemljo. Tam je temperatura prijetnih 22 stopinj Celzija skozi vse leto. Obiskala sva zapuščeni rudnik opala, podzemno hišo in prav tako podzemno srbsko ortodoksno pravoslavno cerkev. Od vročine so se tudi nama skisali možgani.
AVSTRALIJA: Uluru – zagotovo najlepša skala na svetu (6. dan)
Po zelo vroči noči v Coober Pedyu sva zgodaj zjutraj nadaljevala pot na sever. Prvotni plan sva imela potovanje do nacionalnega parka Kings Canyon, ki je menda zelo lep in vreden ogleda. A naju je vremenska napoved za naslednje dni odvrnila, saj je bil za naslednje dni za Uluru napovedan dež. Vse, kar sem si želela res želela na potovanju po Avstraliji, je bilo doživeti in videti prekrasno skalo obsijano s soncem. Tako sva dokaj hitro nadaljevala proti severu. Le vsaka naslednja bencinska črpalka na poti je bila najina postojanka za točenje goriva. Daljši postanek za kavico in čaj sva naredila v Erlundi, kjer sva celo videla še kar nekaj popotnikov in srečala Slovenko, ki živi že od malih nog v Avstraliji in dela na tej bencinski črpalki. Nadaljevala sva proti zahodu in do Yulare, si rezervirala kamp prostor in se odpeljala v nacionalni park Uluru – Kata Tjuta. Ko sva s ceste prvič zagledala ta čudoviti rdeči osamelec sredi popolne ravnine na svetlo zeleni travnati površini, nama je zastal dih. Upravičeno je Uluru najlepša skala na svetu in sodi med TOP 3 najlepše kraje na svetu.
AVSTRALIJA: Na sprehodu okoli Uluruja – svetega kraja Aboriginov (7. dan)
Zbudila sva se pred peto uro zjutraj, ko je bila zunaj še trda tema in se odpravila do razgledne točke svete gore Aboriginov, da bi doživela epsko vzhajanje Sonca. Precej časa sva čakala in ko je množica že praktično odšla, sva ostala na prizorišču povsem sama in čakala na prekrasne rdeče barve Uluruja. Čas je bil poplačan z enim najlepših prizorov potovanja. Romantiko so kvarile le muhe – na stotine muh, ki ti lezejo v vse odprtine obraza. Pred njimi sva se rešila z nakupom mreže za glavo. Nadaljevala sva s hojo okoli svete gore. Kljub jutranjim uram in dokaj oblačnem vremenu, sva zaradi vročine komaj prepešačila 11 km dolgo pot. Ogledala sva si tudi kulturni center Aboriginov, celo popoldne pa nato iskala le senco. Klimatiziranih prostorov žal v celi Yulari ni, zato je bilo peklensko popoldne. Zvečer sva si še enkrat privoščila bolj dramatičen ogled sončnega zahoda, saj so se nad Uluru zgrnili temni oblaki. Dež je padal še celo noč. Le kdo bi si mislil?!
AVSTRALIJA: Avstralski outback po Great Central Roadu (8. dan)
Čeprav je sredi Avstralije vso noč deževalo, sva se prebudila v jasno jutro. Romantičen praznik Valentinovo sva tokrat preživela ob prav posebnem doživetju. Čakala naju je vožnja skozi avstralski “outback“. Nisva vedela kaj naju čaka, do kje bova podnevi sploh uspela pripeljati, koliko bo prometa in kakšna bo cesta. Iz kampa sva odrinila še pred sončnim vzhodom, ker naju je čakala res dolga dolga pot. Najprej sva se ustavila na razglednih točkah pri osamelcih The Olgas, ki se prav tako kot Uluru dvigajo sredi popolnoma ravne pokrajine. Nato pa zavila proti zahodu na slavno “Great Central Road“. Na 1.200 km dolgi poti, ki sva jih tisti dan prevozila v 15-ih urah, sva imela tri krajše postanke ob t.i. roadhousih. Dotočila sva gorivo, spila kavo in čaj, pojedla ocvrt krompirček in nadaljevala. Pokrajina je bila presenetljivo zelena, na poti pa sva srečala le 4 avtomobile in 2 cestna vlaka. Najbolj vesela sva bila srečanja z ducatom divjih kamel, ki so nama lepo pozirale pri večerni svetlobi. V kamp v Lavertonu sva varno pripeljala nekaj po 20. uri zvečer. Misija uspela.
AVSTRALIJA: Mimo rudnikov zlata sredi ničesar (9. dan)
Prebudila sva se v krasno in sončno jutro sredi Lavertona. Ker sva prišla po temi, nisva niti videla kampa. Bilo je lepo, umirjeno, ptički so žvrgoleli. Po zajtrku sva hitro nadaljevala najino pot. Čakal naju je še en peklenski dan v avstralski puščavi. Prepričana sva bila, da je že za nama najtežji in makadamski del ceste in bo od tukaj naprej samo še asfalt. Ena velika figa. Do Wilune sva se lepo peljala po asfaltirani cesti, potem pa zopet makadamska utopija. Vožnja po makadamu zahteva veliko več previdnosti in predvsem pozornosti. Iz Wilune sva se na sever odpeljala po bližnjici in tako privarčevala 100 km. Kar naenkrat naju je ujela huda nevihta. Sredi ničesar, brez signala, brez mimovozečih se avtomobilov. Cesta je postala reka, pokrajina pa ogromno jezero v nekaj minutah. Lilo je kot iz škafa, na nebu pa ni bilo videti niti malo modrine. K sreči naju je rešil čisto pravi “iskalec zlata“, ki se je povsem slučajno pripeljal mimo ravno v tistem trenutku. Sledila je vožnja do Kumarine, kjer naju je za povrhu ujel še peščeni vihar. Morala sva se ustaviti in tam prenočiti med rojem insektov. Preživela!
AVSTRALIJA: Kanjoni, kopanje in leteče lisice v nacionalnem parku Karijini (10. dan)
Po zajtrku sva se odpeljala proti severu. Neprekinjeno sva vozila do mesta Newman. Prva malo večja civilizacija po nekaj dolgih dnevih v puščavi. Prav fino se nama je zdelo in tudi najin hladilnik ter vse druge zaloge so pošteno pošle. Vmes namreč ni bilo prav veliko izbire. Zavila sva v nakupovalni center in si nakupila svežega sadja, zelenjave, kruha, mesa, sira, mesnin. Ni da ni. Uf, kot dva mala otroka med trgovskimi policami. V pravi kavarni sva si po dolgem času privoščila v miru kavico in čaj. Oh, kako se je prileglo. Nadaljevala sva proti nacionalnemu parku Karijini in spet naletela na makadam. V parku ni bilo praktično žive duše in se v samoti sprehodila po kanjonih, se kopala v tolmunih in opazovala leteče lisice. Nadaljevala sva do eko kampa, kjer sva prenočila. Zelo lepo in res divje.
AVSTRALIJA: Požari, papige, konji in emuji do Exmoutha (11. dan)
Po mirni noči sredi avstralske divjine v eko kampu sva se po zajtrku odpravila na krajši treking. Na poti do tolmuna sva videvala ogromne termitnjake. Tečne muhe so naju popolnoma spravile ob živce, pa tudi pot ni bila ravno varna in prijazna, tako da sva skrajšala pot in se z avtomobilom odpravila dalje. Končno na morje, na zahodno obalo, a do tja sva morala prevoziti še dolgih 674 km. Ponovno precej kilometrov makadama, neposeljena pokrajina in ogromno število pisanih papig, ki so nama letale pred avtomobilom. Na poti sva videla tudi precej velik požar v daljavi, divje konje in emuje. Na polotoku Exmouth, ki leži na skrajnem severo-zahodnem delu Avstralije, je ogromno število ovac in kengurujev, zato je potrebna zelo previdna vožnja. Pozno popoldan sva končno prispela v kamp, kjer sva se udobno namestila in si skuhala pozno kosilo v družbi belih papig. Frajerke! Prav nič se ne bojijo ljudi.
AVSTRALIJA: Rajske divje plaže v Ningaloo Marine Parku (12. dan)
Že prejšnji dan sva se na recepciji v kampu pozanimala o pogojih v morju. Predvsem naju je zanimala prisotnost raznih zelo strupenih ožigalkarjev, ki so tukaj zelo pogost pojav. Gospa nama je obljubila, da trenutno ni sezona in se lahko brez vseh težav kopava kjerkoli v parku. Na zahodni obali polotoka Exmouth najdemo popolnoma divje plaže, ki so ena lepša od druge. Najboljše pri tem pa je, da je park znan po čudovitem koralnem grebenu, ki je dolg kar 260 km in se vije tik ob obali. Skočite v vodo, nadanete si masko in že ste v pravem akvariju pisanih koral in rib. Ustavila sva se v turističnem centru parka, kjer sva si izposodila plavutke in se podala na najlepše plaže. Divje, neposeljeno, čudovito. Končno divja Avstralija, ki sva jo poznala dotlej samo s fotografij. Uživancija, kopanje, snorklanje. Noro lepo! In nikjer nikogar. Le ducat drugih obiskovalcev sva srečala v celem dnevu.
AVSTRALIJA: Kopanje in snorklanje ob kengurujih (13. dan)
Končno malo več spanca in nič pretiranih kilometrov na sporedu. Le kopanje, sončenje in snorklanje na plažah Ningaloo Marine Parka. Že med vožnjo do plaže sva videla mnogo kengurujev. Tokrat tudi prvič res bolj od blizu in malo bolj umirjeno, saj so nama sicer le skakali pred avtomobil, kar je povzročalo res velike predvsem psihične težave obema. Nikoli nisi vedel, iz katerega grma bo skočil. Opazovala sva jih na plaži povsem od blizu. Tukaj živi ogromno število kengurujev in praktično vse vrste. Od manjših do večjih. Čez dan sva si ogledala tudi svetilnik ter od daleč ogromno nizkofrekvenčno anteno z 360 m visokimi stebri, ki je v lasti ameriške vojske. Fascinantno, ampak ne smeš blizu. Zvečer sva se sprehodila po plaži, kjer valijo jajca morske želve.
AVSTRALIJA: Razgledni kanjon in sanjski Coral Bay (14. dan)
V Ningaloo Marine Parku in na polotoku Exmouth sva pred potovanjem načrtovala daljši postanek. Po slikah in opisih sodeč sva hotela preživeti vsaj 4 dni na tem mestu, raziskovati plaže in se kopati. Bilo je rajsko in sanjsko, plaže so čudovite, morje krasno, a manjkale so nama senčne palme in veliko preveč je bilo vetra. Priznam, da sva malce pobegnila naprej in upala, da bo v rajskem zalivu Coral Bay bolje. Manjkalo nama je tudi malo več civilizacije. Vsaj kakšen lokal in sladoled. Zjutraj sva se najprej odpravila še na najvišji vrh polotoka, od koder je lep razgled na kanjon Charlesa Knifa. Res čudovito! Nato pa naprej do zaliva Coral Bay, kjer je ena najlepših plaž v Avstraliji. Z velikim pričakovanjem sva se pripeljala v zaliv in zagledala palme in senco v kampu. Plaža? To je vse, kar potrebujeva.
AVSTRALIJA: Plavanje s 4-metrskimi mantami in grebenskimi morskimi psi (15. dan)
Do Coral Baya sva pripotovala v dobrih desetih dneh z avtomobilom in prevozila že 5.312 km po avstralski divjini. Potrebovala sva počitek in Coral Bay je bil kot nalašč za to. Prijetno sva se udomačila in vse je v dosegu nekaj korakov. Prave počitnice. Zaliv pa je poznan tudi po čudovitih izletih do koralnega grebena. Na 6-urnem izletu vas peljejo na snorklanje na treh različnih mestih ter plavanje s čudovitimi 4-metrskimi mantami. Za konec vas peljejo še na mesto, kjer se zbirajo grebenski morski psi, kar je še posebej nora dogodivščina. Plavanje z mantami je bila moja res dolgoletna želja, zato sem komaj čakala ta dan. Kot majhen otrok sem se ga veselila. Izlet je izpolnil vsa pričakovanja in še več – plavali smo res z mantami in videli ducat grebenskih morskih psov, ogromne čudovite korale, morske želve in na tisoče pisanih tropskih rib. Noro doživetje!
AVSTRALIJA: Uživancija v zalivu med koralami (16. dan)
Tretji dan sva v koralnem zalivu resnično le uživala. Dolg spanec, zajtrk, plaža, kopanje, snorklanje, kavica in čajček, kosilo, počitek, branje, kavica in čajček, odlična večerja. Nič drugega nisva počela in res nama je ustrezalo. Počitnice kot pri naših južnih sosedih. Kampiranje, sprehod in razvajanje. Včasih se prileže le počitek. Tokrat naj slike povedo več kot 1000 besed.
AVSTRALIJA: Bogat podvodni svet Ningaloo Marine Parka (17. dan)
Zadnji dan v Coral Bayu sva midva uživala in nisva vzela fotoaparata iz avtomobila. Odklop in uživancija. Ko sem med plavanjem z mantami od Daniela Thomasa odkupila fotografije tistega dne, so me na USB ključku pričakale tudi najlepše fotografije podvodnega sveta Ningaloo Marine Parka. Z veseljem jih delim z vami, saj so čudovite. Vse to in še več vas pričaka z masko na glavi v edinstvenem Coral Bayu. Prideva spet!
AVSTRALIJA: Nadvse zanimivi stromatoliti in plaža iz školjk (18. dan)
Po petih čudovitih dneh v Coral Bayu sva se morala posloviti. Dovolj je bilo lenarjenja in uživancije. Čakalo naju je še kar nekaj dni na poti in tudi kilometrov. Najina naslednja postojanka je bil še en skriti zaklad zahodne Avstralije. Celoten Shark Bay je pod Unescovo zaščito in je tudi združen v več nacionalnih parkov. Že pogled na Google mapi vas navduši. Na 660 kilometrov dolgi poti do Denhama sva se na kratko ustavila le v Carnarvonu in si od zunaj ogledala Nasino zemeljsko komunikacijsko postajo ter repliko vesoljske rakete. Naslednji postanek je bil v Hamelin Poolu, kjer sva si ogledala prve živali na planetu Zemlji. Imenujemo jih stromatoliti in so res posebni. Nadaljevala sva na čudovito divjo plažo, ki jo oblikujejo same male školjke. Fantastika. Popoldan pa sva se udobno namestila v kampu Denham in uživala ob čudovitem sončnem zahodu.
AVSTRALIJA: Hranjenje divjih delfinov in polet nad zalivom(19. dan)
Zbudila sva se že pred zoro in se odpeljala do zaliva Monkey Mia, kjer sva bila prva obiskovalca na lepi plaži v zgodnjih jutranjih urah. Nisva imela velikih pričakovanj, a že ob 6.30 zjutraj so naju v zalivu tik ob plaži pričakali divji delfini. Zagledam enega, dva, tri, pet… Uau, več kot sva pričakovala. Na plaži so še dremali tudi veliki avstralski pelikani. Vsak dan v zalivu Monkey Mia že več desetletij trikrat dnevno (dopoldan) hranijo divje delfine. Prvo hranjenje je ob 7h, potem pa si kmalu sledita še dve. Seveda so se tega delfini navadili in vsak dan priplavajo v zaliv. Ker so me izbrali za hranjenje, sem bila še toliko bolj vesela. Nadaljevala sva na ogled zapuščene ovčje farme v Francois Peron National Park, nato pa so se oblaki končno malo razkadili, da smo lahko poleteli nad celotnim zalivom do dramatičnih klifov. Fantastika!
AVSTRALIJA: Kanjon v nacionalnem parku Kalbarri (20. dan)
Iz Denhama sva zjutraj odpeljala proti Kalbarriju. Pred seboj sva imela dobrih 460 kilometrov vožnje, kar ni predstavljalo prevelike ovire. Na poti v Kalbarri sva se ustavila v nacionalnem parku Kalbarri, kjer sva se sprehodila do lepega kanjona z naravnim oknom. V času kosila sva parkirala avtodom v praznem kampu in se kar peš odpravila na kosilo. Zahodni del Avstralije slovi po zaprtih restavracijah sredi dneva, zato sva komaj našla nekaj za pod zob. V najbolj “nobel” restavraciji v mestu sva le stežka dobila burger. Sprehod po mestecu ob obali, kjer trenutno ni glavna sezona, zato je vse skupaj zelo prazno in zaspano. Nama je ustrezalo.
AVSTRALIJA: Hranjenje pelikanov, nevarni obalni klifi in roza jezero (21. dan)
V Kalbarriju sva prespala z enim samim razlogom. Vsak dan ob devetih zjutraj namreč lokalni biologi že vrsto desetletij ob obali hranijo divje avstralske pelikane. Na mestu hranjenaja sva bila dovolj zgodaj, da sva se lahko sprehodila po prazni obali. Družbo nama je delalo ducat avstralskih pelikanov, ki so potem v vrsti čakali na svoj dnevni prigrizek. Gospa je razdelila med obiskovalce ducat ribic, ki so jih pelikani pograbili. Z vožnjo sva nadaljevala proti jugu. Najini prvi postanki so bili v neposredni bližini Kalbarrija. Ogledala sva si nevarne obalne klife, ki so bili v preteklosti usodni za marsikatero ladjo. V nadaljevanju sva se ustavila ob roza jezeru, ki ga barvajo alge, iz katerih pridelujejo betakaroten za živilsko industrijo. Tokrat sva spala v simpatičnem zalivu Jurien z lepo peščeno plažo. Spremljal naju je močan veter, tako da nad kopanjem nisva bila najbolj navdušena.
AVSTRALIJA: Peščeni stožci, bele sipine ter koale in kenguruji (22. dan)
Čakal naju je zadnji dan vožnje do najinega cilja v Perthu. Najprej sva se zjutraj ustavila v nacionalnem parku Nambung (ali Pinnacles kot ga nekateri imenujejo), kjer sva se zapeljala po čudni pokrajini peščenih stožcev. Naslednja postojanka so bile bele sipine, na katerih sva se preizkusila v deskanju na pesku. Priznam – ni nama šlo najbolje. Sledila je vožnja do nacionalnega parka Yancep. Nisva imela prav nobenih pričakovanj. Želela sva videti le koale, ki jih sicer zelo težko vidiš v naravnem okolju. Park naju je presenetil po številu živali, saj sva videla večje število koal in eno še posebej od blizu celo med prehranjevanjem. Sreča je bila na najini strani. Kenguruji so se hladili v vsakem grmu in ogromnih papig nisem uspela niti prešteti. Na slavni lepi peščeni plaži Cottesloe sva spila kofetek in se odpeljala do najinega kampa. Na poti sva si uspela kupiti še slastne kraljeve škampe. Večerja za prste obliznit.
AVSTRALIJA: Skati in božanski steak v zalivu Hamelin (23. dan)
Prvotno sva načrtovala pot le do Pertha, a sva si za konec premislila. Domačin me je zvečer pregovoril, naj se odpeljeva do zaliva Hamelin, ki je povsem na južnem delu zahodne Avstralije. Zbudila sva se in odpeljala na jug. Kaj pa je za naju novih 300 km vožnje, ko sva jih do tukaj naredila skupno že kar 7.315 km. Na poti sva se ustavila v prodajalni Bunbury Farmers Market, kjer sva se čudila z odprtimi usti. Najprej gneči na parkirišču, nato pa ponudbi. Uau, vse bi dala za takšno trgovino pri nas. Nakupila sva si nekaj dobrot za nadaljevanje poti (sveže meso, zelenjavo, jagode, mango…). Vozila sva se po gričevnati pokrajini mimo rodovitne Margaret River, kjer so veliki vinogradi. V popoldanskih urah sva prispela v zaliv Hamelin. Majhen kamp, ni signala, ni pitne vode. Bela peščena plaža in zavetišče velikih divjih skatov, ki pridejo popolnoma do plaže. Ta pogumni jih lahko tudi pobožajo. Hudo fajn. Ne bi verjela, če ne bi doživela na lastne oči.
AVSTRALIJA: Živahen Fremantle in do cilja v Perthu (24. dan)
Tokrat pa je res napočil čas, da vrneva avtomobil. A še prej naju je čakalo 373 km vožnje do Pertha. Dovolj sva imela. Vožnje, spanja v avtomobilu, kampiranja. Prvi del poti sva prevozila skozi čudovite gozdove, ki so del nacionalnega parka. Sledile so vinorodne pokrajine in vinska klet za kletjo. Ena bolj prestižna od druge. Spoznala sva tudi prave “Merino” ovce in “Ugg” ovce. Punce že vedo, kaj to pomeni. Pred Perthom sva se ustavila na plaži South Beach v Fremantlu, ki naju je povsem očarala. Na hitro sva se sprehodila še po glavnih ulicah Fremantla in skočila na živahno tržnico. Sledila je le še vožnja do Apollo pisarne v Perthu, kjer sva morala najpozneje do 17. ure vrniti avto. A Perth se je ustavil. Gneča za znoreti. Nisva se sploh premikala. Zadnjo minuto sva pripeljala v pisarno in spraševala, kaj se dogaja. In dobila odgovor. Koncert zelo slavnega in najbolj priljubljenega pevca na planetu. Ed Sheeran na povsem novem stadionu v Perthu. In jaz – kdo pa je to? In potem se v hotelski sobi razsvetlim, ko mi Matjaž zavrti nekaj njegovih pesmi. “A to je to”. In do konca življenja si ne bom odpustila, da tega nisem vedela in nisva obiskala koncerta.
AVSTRALIJA: Čudovit botanični vrt v Perthu (25. dan)
Zadnji dan na potovanju po Avstraliji sva preživela v Perthu. Nisva si zadala velikih ciljev. Ker sva imela hotel res v centru dogajanja, sva se dopoldan sprehodila po krasnem botaničnem vrtu, ki je bil v neposredni bližini. Nato pa sva se sprehodila ob reki do središča mesta, si privoščila kavico v zalivu Elizabeth ter obiskala pravkar odprt moderen “food court”. Gneča nama ni najbolj ustrezala, zato sva poiskala stari “food court” in si po dolgem času privoščila tajski Pad Thai. Priznam, da je res prijal. Nato pa umirjeno nazaj do hotela in pravočasno na mestni avtobus, zaradi ponovnega koncerta g. Sheerana, ki je za dva dni ohromil promet v Perhu. Proti večeru sva prispela na letališče in imela sva čas za pisanje zadnjih popotniških utrinkov pred odhodom domov.
AVSTRALIJA: Direktno domov iz Pertha čez Doho (26. dan)
Pri nakupovanju letalske vozovnice sem si močno želela, da bi dobila dokaj ugodno ceno letalske karte za pristanek v Sydneyu in potem odhod domov z letališča v Perthu. To je res velik prihranek v prvi vrsti časa, saj let iz Pertha do Sydneya traja 5 ur (potem pa še enkrat nazaj proti Evropi), in nenazadnje tudi denarja. Notranji leti v Avstraliji so na nekaterih destinacijah presneto dragi. Tako sva privarčevala precej stotakov. Na letališče sva prispela v večernih urah in prvič se nama je zgodilo, da je letališče imelo brezplačen tuš. Kakšno veselje! Ob polnoči smo se vkrcali na letalo in poleteli proti Dohi. Let do Dohe je trajal dobrih 12 ur in nama je minil zelo hitro ter brez posebnosti. V Doho smo prispeli v jutranjih urah, zato sva si privoščila zajtrk na letališču. Nato pa takoj krcanje za let proti Zagrebu. Še dobrih 5 ur in pristali smo “doma”. Naju je seveda do domačega praga pripeljalo podjetje GoOpti, ki ga iskreno priporočava za vse prevoze do letališča in nazaj. Vedno zadovoljna!
ZA KONEC: 8 zlatih pravil za potovanje po Avstraliji
Pred časom sem za najinega popotniškega partnerja GoOpti napisala prispevek 8 zlatih pravil za potovanje po divji Avstraliji.
”Zahotelo se nama je pustolovščin, vožnje s 4×4 vozilom po neskončnih makadamskih cestah, kampiranja in spanja pod zvezdami. Ko sva ugotovila, da vse to in še veliko več ponuja Avstralija, je bila odločitev nemudoma sprejeta,” pripoveduje GoOpti potnica in blogerka Andreja, ki je s partnerjem kar 26 dni potovala po ”outback-u” Avstralije. Preberite najine nasvete, kako čim bolje doživeti avstralsko divjino.
Preberite zanimiv članek na spletni strani GoOpti.
NAJINA CELOTNA POT PO AVSTRALIJI
ZANIMIVO BRANJE
IZKORISTI 15 EUR POPUSTA NA BOOKING.COM
ČASTIŠ KAVO?
Naju častiš kavo na potovanju...
€5,00
Andreja's WORLD 